V oddaji Politično s predsednikom republike o spopadanju z drugim valom epidemije, kje so razlogi za veliko število mrtvih, o Janševih tvitih v podporo Trumpu na ameriških volitvah, o nujni spremembi volilne zakonodaje, zanjo je še mesec dni časa, ter o razdeljenosti slovenske družbe, predvsem politike. S predsednikom Borutom Pahorjem se je v predsedniški palači pogovarjala voditeljica Tanja Gobec.

Vabljeni k branju pogovora.

Sorodna novica Direktor Golnika svari pred lažnim optimizmom, trende je treba spremljati še kakšen teden ali dva

Težko začneva kje drugje kot z obvladovanjem epidemije covida-19. Po že drugem zaprtju ali pa kljub drugemu zaprtju države smo nezavidljivo visoko po številu umrlih na 100.000 prebivalcev. Gospod predsednik, kje se je po vašem zalomilo?
Razmere so še vedno zelo resne. Vendar zdaj nekateri znaki kažejo na to, da bomo uspeli tudi v drugem valu. Seveda velja ocena, da bi lahko uspeli prej, če bi ukrepali prej. No, upajmo, da se iz vsakega vala naučimo, kako ravnati v naslednjem, dokler cepivo ne bo na voljo in bo dokončno rešilo težavo. Mislim, da je bistveno, da tukaj zaupamo stroki, da na podlagi strokovnih ocen vlada sprejema odločitve, mi pa kot ljudje si moramo zaupati, si moramo pomagati, moramo biti solidarni in razumevajoči.

Ampak ocene oziroma kritike so od tega, da so krivi ljudje, ki ne spoštujejo ukrepov, da je kriva opozicija, da so krivi mediji, skratka, ni nekega priznavanja, da je mogoče kaj šlo narobe tudi pri tistih, ki ukrepe sprejemajo.
Jaz bi bil zelo previden pri tem, ko se na koga kaže s prstom. Temu se moramo izogniti, ker lahko povzročimo velike krivice. Že tako je veliko stresa, skrbi. Moramo paziti na to, da se izogibamo vsemu, kar povečuje nezaupanje med nami. Če sem po prvem valu rekel, da je vlada reagirala odlično, potem mislim, da imam tudi to moralno pravico, da rečem, da je mogoče zdaj zamudila. Vendar tako kot vlada, njena strokovna skupina, zdravstveno osebje, se mi vsi, vsi ljudje trudimo po svojih najboljših močeh, da bi to premagali.

Spremljate najverjetneje ukrepe. Imate občutek, da so zajete vse skupine, da ni nihče porinjen na stran ali puščen zadaj pri tem, ko se pomaga pri izhodu iz te krize, ki je poleg zdravstvene tudi gospodarska?
Torej, ta gospodarski del ukrepanja se mi zdi boljši del ukrepanja vlade. Ima seveda svoja tveganja, ki so povezana z zadolžitvijo, z dolgom, vendar to velja za vse države v tej situaciji, preprosto ni bilo mogoče sprejeti odločitve, da pustimo ljudi zadaj v socialnih in drugih težavah. Tako da menim, da je to boljši del ukrepanja.

Morda samo vaša ocena šolanja na daljavo. V osmih mesecih spopadanja z epidemijo so bile šole v Sloveniji veliko časa zaprte, tudi zdaj so oziroma poteka šolanje na daljavo.
Ne samo kot predsednika, ampak tudi kot očeta, kot državljana me ta problematika med vsemi nekako najbolj skrbi. Otroci z izobrazbo dobijo možnost, da izkoristijo svoje talente in si ustvarijo svoje življenje. Če bi tukaj prišlo do neenakosti ...

In prihaja.
In prihaja. Bi to imelo posledice, ki presegajo to krizo. Glede tega se mi zdi, da moramo poslušati vse stroke, poleg zdravstvene še vse preostale, ki opozarjajo na različne vidike težav. Vem, da je zelo težko na koncu sprejemati odločitve, ampak naj bo težko, ker je to tema, ki je tako zahtevna.

Sorodna novica Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa

In zdaj tema, ki je prevladovala v zadnjem tednu, ameriške volitve. Gospod predsednik, koliko bo tvit predsednika vlade, češ da naj zmaga Trump, ker bi sicer bil gospod Biden najšibkejši predsednik ZDA, koliko to škodi Sloveniji?
Po 102. členu predstavljam Slovenijo in sem takrat, kot večina drugih evropskih predsednikov, čestital novoizvoljenemu predsedniku Bidnu. Naj še enkrat povem, da imava oba zelo dobre odnose, najina kabineta sta že v stiku, verjetno se bova v kratkem slišala po telefonu in tako začela, upam, zelo dobro tako osebno kot politično sodelovanje med državama. Številni so pogrešali mojo kritiko tega tvita predsednika vlade.

Je torej bila nečestitka oziroma tak tvit napaka?
Vsi želijo, da rečem, da je bila napaka, in da se spravim v prepir s predsednikom vlade. Tega nikoli nisem počel niti s prejšnjimi predsedniki vlad. Če se z njimi nisem strinjal, sem povedal svoje stališče. Ampak nisem šel pa v polemiko z njimi. Glejte. Teh prepirov o tem, kdo ima prav in kakšne napake so narejene, je zelo veliko, se poglabljajo, razdvojenost v slovenski politiki je skrb vzbujajoča. Jaz mislim, da ni naloga predsednika republike, da je še eden od tistih, ki bo na levo in desno solil pamet o tem, kdo ima prav in kdo ne. Povem svoje stališče in tokrat sem ga, s tem ko sem čestital in povedal, da se s predsednikom Bidnom dobro poznava, sprejel me je v Beli hiši, na moje vabilo je bil na iniciativi Brdo-Brioni, sešla sva se še mnogokrat vmes in potem. Vse to, se mi zdi, je dovolj, da odraža moje stališče.

Je še čas za čestitko slovenske vlade ameriškemu predsedniku Bidnu?
Gotovo.

Samo še mesec dni je do roka, ki ga je dalo ustavno sodišče, da dobimo novo zakonodajo. Zdaj je vlada sama spremenila okraje brez vključene opozicije, brez vas na posvetih. Se vam to zdi pravi način glede na to, kako ste v prvem krogu poudarjali ta široki konsenz?
Pojdiva na bistveno. Če bomo imeli volitve – predčasne ali redne –, ne da bi imeli spremenjen volilni sistem, kot zahteva ustavno sodišče, bodo nad volitvami viseli oblaki oz. senca dvoma.

Da, to že, ampak ta predlog, ki ga je dala koalicija samo v svojem imenu ...
Da, zato je zelo pomembno, da pridemo do predloga, ki bi ga v državni zbor vložili poslanci, ne vlada, in ki bi doživel dovolj veliko podporo, ali za spremembo volilnega sistema ali pa za njegovo dopolnitev. Čas se izteka in pričakujem, da bodo tukaj vsi pokazali absolutno politično zrelost, da razumejo, da je to problem sui generis; nikomur ni v korist, predvsem pa škodi ljudem. Z volitvami mi odločamo, kdo bo vodil državo. Ne moremo priti v situacijo, ko bodo volitve v Sloveniji sporne.

Sorodna novica Kandidatu za ustavnega sodnika Erbežniku za izvolitev zmanjkala dva glasova

In sva pri kadrovanju oz. pri predlogih, ki jih vi pošljete v državni zbor. Trikrat do zdaj niste imeli sreče, dvakrat pri ustavnem sodniku: gospod Teršek ni bil izvoljen, gospod Erbežnik, pa viceguvernerka. Je to nezaupnica? Kako si razlagate, da predlogi in obljubljeni glasovi, ki ste jih dobili neformalno, potem v parlamentu padejo?
Vedno po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin skušam ugotoviti, če poleg zahtevane strokovnosti kandidat oz. kandidatka uživa tudi potrebno podporo v državnem zboru. V primeru zadnjih dveh kandidatov za ustavnega sodnika je bil vtis, da tako podporo uživata. Ko je bilo tajno glasovanje, se je izkazalo, da ne. Očitno bo zdaj v tretjem krogu potrebno še veliko več dela s poslanskimi skupinami in kandidati, da pridemo do glasovanja, ki bo dalo še zadnjega člana ali članico ustavnega sodišča in tudi članico Sveta Banke Slovenije.

Sorodna novica Sova: Kordiševe interpretacije neresnične

Morda še vaš komentar o nasilnih izgredih pred desetimi dnevi. Očitek je bil, da smo za to krivi mediji in opozicija. Vaše mnenje?
Niste krivi mediji. Na nikogar ni mogoče pokazati s prstom, razen na tiste ljudi, ki so uporabili silo za svoje cilje, najsi bodo politični ali drugi. To je nesprejemljivo. Sem že govoril o tem, da je slovenska družba precej politično razdvojena in da bi morala storiti več za to, da sodeluje med seboj, zlasti politika. Zato sem tudi predlagal sporazum strank v tem času. Rekel sem, da se moramo vsi vzdržati sovražnih besed in dejanj, zlasti nasilja. To je neoprostljivo. Mislim, da na nikogar ni mogoče pokazati s prstom, vsi ustvarjamo neko razpoloženje, to sem že večkrat rekel. Tisti, ki imamo več politične in gospodarske moči, zlasti tisti se moramo truditi, da smo na neki način v komunikaciji, čeprav imamo različna stališča, tudi ljubeznivi, da dajemo vtis, da smo odgovorni, zreli, modri ljudje, ki se bomo skupaj z vsemi preostalimi potegnili iz te krize. Saj se bomo, ampak gre za vprašanje, ali se bomo lažje ali težje. Mislim, da si naši ljudje zaslužijo, da po najlažji in najboljši poti gremo iz te krize ven, tudi iz recesije, ki ji bo sledila.

Recept, gospod predsednik?
Naj bo še tako hudo, toliko, se mi zdi, da v 30 letih mojega ukvarjanja s politiko poznam veliko večino ljudi, da na koncu neko upanje, neki optimizem, neka volja, da rešimo težavo, med ljudmi zmaga.

Med ljudmi, kaj pa med politično elito?
Rekel sem, da če bi danes slovenska politika, zlasti strankarska, z enim sporazumom, z enim dogovorom, kakršnim koli, že z eno koordinacijo strank v tem času, dala znak ljudem, da se je sposobna pogovarjati prek razlik, ki so vsem znane, bi bil to velik navdih za vse, da se potrudijo in dajejo vse najboljše, najplemenitejše vrline, ki jih imamo. Prepričan sem, da bomo na koncu uspeli. Še vedno smo, tudi tokrat bomo, samo tako moramo iti naprej in držati drug z drugim, kolikor se le da. Ob vseh razlikah in prav zaradi njih.