Glede na nespremenjeni stališči obeh držav sta predsednik in predsednica sklenila, da je v teh okoliščinah toliko pomembnejše nadaljevanje njunega medsebojnega zaupanja ter dialoga med državama, sporoča urad predsednika. Po srečanju za zaprtimi vrati sicer nista dajala izjav.

Pahorja je Grabar - Kitarovićeva v sklopu Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP) na dvostranski sestanek povabila še pred tem, ko je arbitražno sodišče sporočilo, da bo v četrtek objavilo sodbo. To je tako njuno prvo srečanje po arbitražni odločbi, ki jo sicer Zagreb zavrača in trdi, da je ne bo uresničil.

Hrvaška predsednica je že pred srečanjem s Pahorjem stopila pred novinarje med premorom sklepne konference SEECP-a in ponovila znana hrvaška stališča o zavračanju četrtkove razsodbe arbitražnega sodišča zaradi prekrškov slovenske strani med arbitražnim postopkom.

Zaradi afere Drenik-Sekolec bo arbitražna sodba zapisana v negativni luči, meni predsednica in opominja, da med Hrvaško in Slovenijo veljajo številne mednarodne pogodbe, kot je na primer sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (Sops).

Grabar - Kitarovićeva pričakuje težke razmere
Posebej je zadovoljna, ker so državljani z obeh strani meje, "razen nekaj ekshibicionistov, razumsko pristopili k problemu". Izrazila je prepričanje, da ne bo enostranskih potez s slovenske strani. "Upam, da ne bo prišlo do poslabšanja odnosov, a se zavedam, da bodo razmere v naslednjih nekaj mesecih težke in zapletene," je dejala.

Ponovila je, da je Hrvaška pripravljena dvostransko reševati spor o meji s Slovenijo, a je obudila predlog, da bi državi spor uredili na Meddržavnem sodišču v Haagu ali Sodišču za pravo morja v Hamburgu.

Pahor: Širitev EU-ja ostaja odločilni politični proces
Pahor je v govoru na plenarni razpravi vrha SEECP dejal, da je glede na namen in prizadevanje SEECP-a Slovenija prepričana, da širitev Evropske unije ostaja odločilni politični proces pri ohranjanju prizadevanj za politično stabilnost, varnost in splošen napredek v jugovzhodni Evropi, zato bo še naprej dejavna v podpori procesa širitve Evropske unije.

"Verjamemo, da pripravljenost na sodelovanje, dialog in povezljivost omogoča regiji, da se odzove na trenutne izzive in jih preoblikuje v napredek jugovzhodne Evrope in v širšem pomenu Evrope kot celote. Pomembno je, da SEECP sporoči svojo regionalno angažiranost," je še povedal predsednik.

Arbitražno sodišče je v četrtek v skladu z arbitražnim sporazumom določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko stično območje Slovenije z odprtim morjem. Hrvaška zaradi "kontaminiranja" postopka oziroma nedovoljenih pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko Simono Drenik, zaradi česar sta tudi odstopila, odločitve arbitražnega sodišča ne priznava.

Kosorjeva: Slovenija lahko blokira vstop Hrvaške v schengen
Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je leta 2009 tudi podpisala arbitražni sporazum, meni, da ni izključeno, da bo Ljubljana zdaj skušala blokirati vstop Hrvaške v schengensko območje.

Slovenija je vedno, ko je ocenila, da lahko, uporabila silo, je dejala Kosorjeva in spomnila na slovensko blokado vstopa Hrvaške v EU.

Po njenem mnenju se položaj Hrvaška z drugimi državami, s katerimi ima spore glede meje, kljub odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenil. "Treba je začeti reševati težave. Zdaj potrebujemo državnike, pogumne ljudi," še dodaja Kosorjeva.