Pahor pa je obenem posvaril pred idejo o oblikovanju ohlapnejše politične skupnosti, ki Zahodnega Balkana ne vidi kot integralni del EU-ja. Kot je po pogovorih poudaril Pahor, je imel v zadnjem času možnost govoriti z voditelji več držav Zahodnega Balkana, pri čemer so ti poudarjali predvsem eno veliko skrb: Da bi se sčasoma namesto zamisli projekta širitve EU-ja na Zahodni Balkan prijela zamisel o oblikovanju politične skupnosti, ki te regije ne bi videla kot del EU-ja, ampak kot del širše politične skupnosti, ki ne bi bil v celoti integriran v Unijo.

Podobno kot ostali voditelji iz regije je tudi albanski predsednik danes ocenil, da EU v prihodnjih letih nikakor ne sme kreniti po tej poti, saj bi bila to "velika zgodovinska napaka", je povedal Pahor in dodal, da tudi sam deli to stališče.

Meta se je v izjavi zahvalil tako Pahorju osebno kot Sloveniji, predvsem za podporo Albaniji, da čim prej odpre pristopna pogajanja z EU-jem, pa tudi za širša prizadevanja za nadgradnjo integracije Zahodnega Balkana v EU.

Z gostiteljem se strinjata, je zatrdil Meta, da se morajo države Zahodnega Balkana še naprej truditi po svojih najboljših močeh, nadaljevati domače reforme in pokazati več rezultatov.

Unija mora ostati gonilna sila za naše družbe, saj je to ključno ne le za krepitev demokracije, vladavine prava, gospodarstva in socialnega standarda, ampak tudi za zagotavljanje stabilnosti in miru v regiji in na evropski celini, je poudaril albanski predsednik.

EU mora medtem "bolje razumeti geopolitičen pomen Zahodnega Balkana za unijo in Evropo" ter nadaljevati s širitvijo in "sprejeti konkretne odločitve", je nadaljeval. "Zato smo (voditelji Zahodnega Balkana) tudi podprli odločitev EU-ja, da dobita Ukrajina in Moldavija status kandidatke za članstvo, saj je ključno, da pokažemo, da se širitev nadaljuje."

Proces približevanja Zahodnega Balkana uniji je 20 let po tem, ko je EU regiji obljubila perspektivo članstva, v zastoju. Začetek pristopnih pogajanj Albanije in Severne Makedonije že več let blokirata Grčija in Bolgarija, sicer zaradi nesoglasij s Skopjem in ne s Tirano, a EU vztraja pri obravnavi obeh držav v paketu.

Bosna in Hercegovina medtem še vedno čaka na status kandidatke za članstvo in pobuda Slovenije, da bi ji ga EU podelila čim prej, nekako po zgledu Ukrajine in Moldavije, na nedavnem vrhu EU-ja ni dobila potrebnega soglasja.

Meta si želi, da bi naslednji vrh Brdo-Brioni dal nov zagon širitvi EU-ja in prizadevanjem držav zahodnega Balkana pri doseganju evropske prihodnosti.

Albanski predsednik se je sicer nazadnje v Sloveniji uradno mudil prav v okviru vrha pobude Brdo-Brioni, ki ga je 17. maja lani gostila Slovenija. Pahor ga je seznanil tudi s pripravami na letošnje srečanje, ki bo potekalo 12. septembra na Brdu pri Kranju.