Z ustanovno sejo je mandat nastopil sedmi sklic državnega zbora. Poslanci so potrdili svoje mandate, vključno z mandatom prvaka SDS-a Janeza Janše, ter za prvega med enakimi izvolili Milana Brgleza. Zdaj bodo stekli postopki za oblikovanje nove vlade, nadaljujejo se tudi koalicijska pogajanja.

Enajstega predsednika DZ-ja so poslanci izvolili na tajnem glasovanju s 66 glasovi za in enim proti, 19 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Pred glasovanjem so podporo Brglezu, ki ga je predlagalo 31 poslancev SMC-ja, napovedali v poslanskih skupinah DeSUS-a, SD-ja, ZL-ja, NSi-ja in ZaAB-a.

Bo Brglez ostal predsednik DZ-ja?
Brglez, sicer politični novinec, ki na čelo slovenskega parlamenta prihaja iz akademskih vrst, se je po izvolitvi poslancem zahvalil ter poudaril, da se zaveda velike odgovornosti. Mesto predsednika DZ-ja namreč simbolno predstavlja najpomembnejšo točko vladavine ljudstva, to pa je treba po njegovih besedah izvajati na ustrezen način, s sodelovanjem in dialogom. Ni pa še povsem gotovo, ali bo Brglez na tej funkciji tudi ostal. Mesto predsednika DZ po tradiciji namreč pripada drugi največji koalicijski stranki. Sprva je tudi kazalo, da bo funkcijo zasedel predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, a si je ta premislil, saj koalicija še ni sestavljena.

Pahor poslancem zaželel veliko modrosti
Še pred glasovanjem o predsedniku so poslanci potrdili svoje mandate, s čimer je bil novi sklic DZ-ja konstituiran. Ob začetku ustanovne seje je poslance nagovoril tudi Borut Pahor ter jim zaželel veliko modrosti in tudi odločnosti, ob tem pa izpostavil, da v teh časih trud po najboljših močeh ni več dovolj. "Čas je, da naredimo pravo stvar," je dodal. Novoizvoljene kolege je pozdravil tudi dosedanji predsednik DZ Janko Veber. Ustanovna seja, ki jo je vodila najstarejša poslanka Marjana Kotnik Poropat, je minila brez posebnih presenečenj, le ob začetku je prišlo do proceduralnih zapletov. Poslanska skupina SDS-a namreč ni predlagala svojih članov v mandatno-volilno komisijo, nato pa poudarjala, da pogoji za oblikovanje te komisije niso izpolnjeni, ker v njej ni predstavnikov vseh poslanskih skupin.

Shod v podporo Janezu Janši
Medtem se je pred državnim zborom zbralo več sto Janševih podpornikov iz Odbora 2014, ki so med drugim izrazili pričakovanje, da bo Janša postal in ostal poslanec. Predsednik SDS-a, ki se je ustanovne seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, je protestnike tudi nagovoril in jim sporočil, naj vztrajajo, saj so oni množica, ki spreminja Slovenijo. Shod je minil mirno, čeprav je med delom članov Odbora 2014 in skupine vstajnikov, ki so s protestivalskimi maskami in simbolom rdeče zvezde do parlamenta pospremili poslance ZL-ja, ki prihajajo tudi iz vstajniških vrst, prišlo do ostrih besed.

Za nekatere sporen Janšev mandat
Za številne nove poslance je bil sicer sporen Janšev mandat, saj Janša zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prestaja zaporno kazen. 9. člen zakona o poslancih namreč določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Vendar lahko vseeno ohrani mandat, če poslanci sklenejo, da lahko obsojenec opravlja poslansko funkcijo. Poslanca Matjaž Hanžek (ZL) in Jani Möderndorfer (ZaAB) sta zato že napovedala, da bodo v prihodnosti problematizirali poslanski mandat pravnomočno obsojenega Janeza Janše. "Gre za nepredstavljivo dejstvo, da si predstavniki ljudstva jemljemo več pravic, kot jih priznavamo drugim državljanom," je opozoril Hanžek. Pri tem je dal za primer, da morajo kandidati za zaposlitev v javni upravi predložiti dokazilo o nekaznovanosti ali da niso v kazenskem postopku. Za kandidaturo za predstavnika ljudstva pa to ni potrebno, čeprav lahko odločajo o usodi neprivilegiranih ljudi. "Kot varuh človekovih pravic sem na to DZ opozarjal že pred desetletjem, vendar je ostal gluh," je poudaril Hanžek.

Pahor ima zdaj 30 dni časa
Koalicijska usklajevanja se sicer formalno nadaljujejo prihodnji teden, najverjetnejši mandatar Cerar pa je izrazil upanje, da se bodo kmalu pokazali obrisi bodoče koalicije. Sam predvideva, da bi bilo mogoče imeti novo vlado v drugi polovici septembra, a poudarja, da to ni odvisno le od njega oziroma stranke SMC, pač pa tudi od koalicijskih partneric. Kandidata za predsednika vlade mora predsednik republike zdaj predlagati v 30 dneh, še prej se bo posvetoval s poslanskimi skupinami. Te se morajo v tednu dni še formirati in določiti svoje vodje. Če bi se to zgodilo že pred rokom, bi se lahko posvetovanja o mandatarju pri predsedniku Pahorju odvila že konec prihodnjega tedna.