Kot je spomnil Pahor, se je decembra lani zavezal, da bo v času postopkov za imenovanje novega vodstva KPK-ja pomagal pri oblikovanju ustreznih pravnih podlag za uspešnejše preprečevanje korupcije. Analizo teh predlogov za spremembo zakonodaje je naredila skupina ustavnih pravnikov, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Janez Čebulj.

Projektna skupina je tako v analizi ocenila, da je treba nujno pristopiti k dograditvi zakona, razmisleki o ukinitvi KPK-ja pa so po njihovem mnenju neustrezni in neprepričljivi. Omenjeni pravniki vseeno imajo nekaj pripomb na izhodišča za spremembe zakonodaje. Kot so opozorili, besedilo ni pripravljeno v skladu s poslovnikom DZ-ja, prav tako obseg sprememb ter njihova narava ne opravičujeta oblikovanja novele, pač pa zahtevata oblikovanje povsem novega zakona.

Pogoji za imenovanje članov KPK-ja sporni
Trenutna zakonska ureditev pogojev za imenovanje in samega imenovanja članov KPK-ja ne prispeva h krepitvi integritete članov senata komisije, zato bi morali pogoje spremeniti, meni projektna skupina.

Pirnat, Ribičič in Čebulj predlagajo, da bi se število članov senata KPK-ja povečalo s tri na pet, ob tem pa opozarjajo na nedorečenosti glede pristojnosti senata. Treba bi bilo zagotoviti uravnotežen postopek, so dejali. Kot menijo, glede prekrškovnih zadev ni težav, za vse druge zadeve pa bi bilo treba predpisati en upravni postopek.

Podobno velja za področje pravnih sredstev, menijo pravniki. S krepitvijo represivnih pooblastil KPK-ja, ki v posameznih predlogih že mejijo na policijska, je ključno to, kako je poskrbljeno za pravno varnost prizadetih. Ocene KPK-ja o koruptivnem ravnanju nosilcev funkcij imajo namreč takšno težo, da lahko prestanejo presojo sodišča, opozarjajo pravniki. Že ureditev vpogleda v spis neustavno preprečuje tistemu, zoper katerega se vodi postopek, učinkovito obrambo, opozarjajo. Tudi ureditev razgovora pred komisijo je neustrezna, dodajajo.

Pahor bi predvsem preventivno komisijo
Pahor podpira ugotovitve o potrebnih spremembah, sicer predvsem glede tega, da mora biti težišče dela komisije predvsem preventivna dejavnost. Tudi Pahor opozarja na pravno varnost prizadetih, podpira pa zamisel o spremembi ureditve imenovanja funkcionarjev KPK-ja.