"Če menimo, da je članstvo oziroma nekdanje članstvo v strankah neprimerno, potem zapišimo to v zakon. Če pa menimo, da to ni izključevalna okoliščina, zaradi nje ne smemo diskreditirati kandidata," je Pahor zapisal v pismu Alenki Bratušek in Janku Vebru. Foto: BoBo
Vinko Gorenak
Poslanska skupina SDS-a je vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja v zvezi s postopki imenovanja novega senata KPK-ja. Foto: MMC RTV SLO

Po njegovem mnenju je iz javnih polemik ob imenovanju novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije namreč mogoče sklepati, da je članstvo oziroma nekdanje članstvo v politični stranki resna ovira za zaupanje javnosti v nepristransko in strokovno neodvisno opravljanje funkcij v nadzornih oziroma regulatornih organih države.

Poudaril je, da razen zakona o obrambi, ki določa prepoved članstva v politični stranki z dnem nastopa poklicne vojaške službe, v nobenem drugem zakonu, ki določa pogoje in merila za opravljanje različnih javnih funkcij, ta pogoj ni naveden.

Pahor: Prišel čas, ko morajo biti stvari jasne
"Ni prav, da je presoja, ali je članstvo kandidata ovira ali ne za opravljanje funkcij, prepuščena predsedniku republike ali drugim deležnikom v postopku imenovanja," je v pismu zapisal Pahor.

"Če menimo, da je članstvo oziroma nekdanje članstvo v strankah neprimerno, potem zapišimo to v zakon. Če pa menimo, da to ni izključevalna okoliščina, zaradi nje ne smemo diskreditirati kandidata," je prepričan predsednik države, ki dodaja, da je zaradi nizkega zaupanja ljudi v politične stranke in politične institucije "prišel čas, ko morajo biti glede tega stvari jasne".


Želi si smernic za imenovanje informacijskega pooblaščenca

Pahor nadaljuje, da ga je pred časom informacijska pooblaščenka obvestila, da ji julija 2014 poteče mandat, skladno z zakonom o informacijskem pooblaščencu pa je sam kot predsednik republike dolžan v naslednjih mesecih izbrati in predlagati državnemu zboru v imenovanje novega kandidata oz. kandidatko za to funkcijo.

"Če v vladi ali v DZ-ju, kot dveh nosilcih zakonodajnih iniciativ, prevladuje prepričanje, da je članstvo ali nekdanje članstvo v politični stranki ovira za uspešno opravljanje funkcije informacijskega pooblaščenca, vaju zelo lepo prosim za čimprejšnjo spremembo 6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu, ki določa pogoje za imenovanje na to funkcijo," se Pahor obrača na Bratuškovo in Vebra.

Dodaja, da gre za pomembno načelno vprašanje, ki mora biti urejeno ustavnopravno nesporno in tako, ki bo navedenemu kot tudi vsem naslednjim kandidacijskim postopkom za državne funkcije omogočal transparentnost in jasnost.

SDS zaradi KPK-ja zahteva sklic izredne seje DZ-ja
Poslanska skupina SDS-a pa je v zvezi s postopki imenovanja novega senata KPK-ja danes vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja. Zahtevi je priložila predloge treh sklepov, s katerimi med drugim predlaga, naj se vse represivne naloge s področja korupcijskih kaznivih dejanj, ki so tudi v domeni komisije, zberejo v okviru policije in tožilstva.

Zagovarjajo tudi sprejetje zakonodaje, ki bi nadzor nad premoženjem funkcionarjev prenesla na Računsko sodišče, preventivne naloge s področja korupcije pa bi se po njihovem mnenju lahko opravljale v samostojni organizacijski enoti, ki bi bila sestavni del notranjega ali pravosodnega ministrstva.

Poslanec stranke Vinko Gorenak je dodal, da jih je k zahtevi za sklic izredne seje spodbudilo tudi "zelo slabo" odzivanje vlade na aktualno dogajanje v zvezi s KPK-jem. Po njegovih besedah SDS v predlaganih sklepih ponuja rešitev iz zdajšnje zagate, v kateri se je znašla država.
PS si želi enakopravne obravnave vseh
V PS-ju pa so izpostavili, da bi morale biti vse osebe, vključene v postopke KPK-ja, obravnavane enako. Tu so prst uperili v dejstvo, da je lahko notranji minister in prvak DL-ja Gregor Virant lahko še pred objavo seznanil z osnutkom poročila in nanj podal pripombe, »medtem ko je drugim to onemogočeno«.

Hkrati so poudarili, da pravniki že nekaj časa opozarjajo na pomanjkljivosti zakona o integriteti ter preprečevanju korupcije, predvsem v delu, ki posameznikom v postopku pred komisijo ne nudi ustreznega pravnega varstva. Dodali so, da podpirajo boj proti korupciji in da je potrebno vlogo KPK-ja v družbi krepiti, tudi z izboljšano zakonodajo. »Odločno nasprotujemo poskusom ukinitve komisije ali slabitve njenih pristojnosti,« so sklenili.