Predsednik republike meni, da bi Slovenija morala izpričati enotnost EU-ja in Nata. Foto: BoBo
Predsednik republike meni, da bi Slovenija morala izpričati enotnost EU-ja in Nata. Foto: BoBo
Koalicija
Koalicijski partnerji obravnavajo še zadnje zakone. Foto: BoBo
Kako se bo na zadevo Skripal odzvala Slovenija?
Koalicija ni naklonjena izgonu ruskih diplomatov
Zadnje poteze vladne koalicije

Predsednik republike je poudaril, da ima Slovenija z Rusijo dobre odnose in si prizadeva za izboljšanje odnosov med zahodnimi državami in Moskvo, toda v nastalih okoliščinah bi morala pokazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU-ja in zveze Nato, je poudaril predsednik republike.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je pred srečanjem koalicije dejala, da so dogodki v Angliji vredni obsodbe, in obenem spomnila, da je odhajajoči predsednik vlade Miro Cerar na srečanju Evropskega sveta glasoval za skupno odločitev oziroma obsodbo dogodkov v Veliki Britaniji, odpovedal pa je tudi svoj uradni obisk v Rusiji.

Tako pričakuje, da bo minister Erjavec vlado v četrtek obvestil o tem, kaj se dogaja. Kakšna bo diplomatska, politična poteza oz. odgovor Slovenije, Kustec Lipicerjeva ne napoveduje, pričakuje pa, da jo bodo na vladi sprejeli in da jo bo Erjavec natančno pojasnil ter argumentiral.

Erjavec ni naklonjen naglim odločitvam
Pred srečanjem koalicije pa je Erjavec poudaril, da sam ne vidi razloga, da bi predlagal ukrep izgona ruskih diplomatov, kot so to storile Velika Britanija in nekatere države članice EU-ja. Pojasnil je še, da bo vladna služba za zakonodajo pripravila natančen odgovor, ali to vprašanje spada pod "tekoče posle" ali ne. "Mnenja se nagibajo, da to ni stvar vlade, ki opravlja tekoče posle. Tudi predsednik DZ-ja tako meni," je še dejal Erjavec.

Prav tako meni, da bi bilo treba pred morebitnimi ukrepi zadevo še razčistiti, temu mnenju pa se pridržuje tudi predsednik SD-ja Dejan Židan, ki meni, da je pri obravnavi tega vprašanja potrebna previdnost. Židan je pri tem poudaril, da zadeva spominja na krizo v Iraku, kjer so takrat varnostne službe priskrbele dokaze, svet pa je "pokleknil pod močnim pritiskom ZDA in Velike Britanije. Na koncu se je izkazalo, da je šlo za invazijo zaradi ekonomskih interesov," je dejal. Posledice pa nosi po njegovem mnenju "Evropa prek migrantov".

Slovenija je ena redkih držav, ki se ni pridružila pobudi za izgon ruskih diplomatov po napadu na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo 4. marca v Veliki Britaniji, za kar naj bi bila odgovorna Rusija. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 25 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov, bodo izgnale ZDA, še 18 članic EU-ja pa 59.

Sprejemanje zadnjih zakonov
Koalicija se je dogovorila, da bodo vse predloge zakonov, ki so jih uskladili in jih je vlada posredovala v DZ, poskušali spraviti skozi postopek in jih sprejeti. Tako je pričakovati, da bodo prihodnji teden vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bodo obravnavali vse te zakone, je dejala vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer.

Medtem pa kaže, da predlogov zakonov, ki so jih vložili posamezni poslanci, koalicija do parlamentarnih volitev usklajeno ne bo podpirala. V DeSUS-u bi bili pripravljeni sodelovati tudi pri sprejemanju poslanskih zakonov, če bi stranke podprle na primer zakon o popravi krivic upokojencem ali zakon o demografskem skladu, je po srečanju koalicije novinarjem povedal prvak DeSUS-a Karl Erjavec. A te podpore ne pričakuje, zato tudi podpore DeSUS-a drugim zakonom ne bo.

Prvak SD Dejan Židan upa, da bodo sprejeli potrebne in pomembne zakone, pri predlogih posameznih poslancev pa opozarja na finančne posledice. "Nimamo pravice, da zdaj, ko smo konsolidirali javne finance, kot vlada v odhajanju naredimo novo vrzel," je dejal Židan.

Kako se bo na zadevo Skripal odzvala Slovenija?
Koalicija ni naklonjena izgonu ruskih diplomatov
Zadnje poteze vladne koalicije