Predsednik Borut Pahor je poslanke in poslance pozval k pravočasni uresničitvi odločbe ustavnega sodišča: "Kot predsednik republike, ki podpiše ukaz o razpisu parlamentarnih volitev, vas danes spoštljivo prosim, da ne odlašate in pravočasno, v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, uveljavite njegovo odločbo glede volilne zakonodaje." Pahor je opozoril, da se rok izteče 21. decembra, kar pomeni, da je časa le še pol leta.
Ustavno sodišče je namreč decembra 2018 razsodilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu, torej poslancem, je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra letos.
Volitve po stari zakonodaji bi imele pridih neustavnosti, lahko bi "zapadli v politični kaos"
Če bi bilo volitve treba razpisati zdaj, po stari zakonodaji, bi nanje padla mračna senca dvoma o neustavnosti, je izpostavil Pahor. Prav tako bi se lahko država znašla v položaju, ko ne bi mogla izvesti verodostojnih volitev. "To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi," je dejal.
"Po mojem mnenju gre za vprašanje rešitve najpomembnejšega ustavnopravnega in političnega vprašanja sodobne Slovenije. S pravočasnim sprejetjem zakona, ki bo ustrezno naslovil uveljavitev ustavne odločbe o potrebnih spremembah volilne zakonodaje, bi omogočili zakonite in legitimne parlamentarne volitve," je dejal.
Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovem mnenju še čas, a le, če bodo "zahtevno delo nadaljevali takoj". "Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice," je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Kljub na začetku večji naklonjenosti prednostnemu glasu naj se izoblikuje predlog o volilnih okrajih
Poslance je sicer spomnil, da pri pripravi potrebnih sprememb ne začenjajo od začetka in da je do zdaj potekalo že več krogov pogajanj na to temo. Med drugim so dosegli načelno soglasje, da sta za uresničitev ustavne odločbe mogoči dve poti, prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
Največje soglasje so poslanci dosegli glede druge možnosti, ki ji je Pahor, kot je dejal, tudi sam najbolj naklonjen, a je za njeno sprejetje v DZ-ju zmanjkalo nekaj glasov. Zaradi epidemije koronavirusa se napori najti rešitev po Pahorjevih navedbah niso nadaljevali, je pa sam opravil krajša posvetovanja z vodji poslanskih skupin, neformalne pogovore z nekaterimi predsedniki strank in uradni pogovor s predsednikom DZ-ja o tem, kako naprej.
Iz vseh pogovorov, kot je dejal, razume, da se je oblikovalo skupno stališče, da naj vlada pripravi osnutek zakona o spremembi meja volilnih okrajev, ga pošlje predsedniku DZ-ja in vodjem poslanskih skupin, ki naj nato pri predsedniku DZ-ja nadaljujejo in končajo pogajanja o končnem besedilu zakona ter ga s podpisi poslancev pošljejo v DZ.
Poleg tega Pahor, kot je dejal, razume, da obstaja neko splošno razumevanje, da je treba spreminjanje volilne zakonodaje jemati kot posebno pomemben predmet zakonodajnega dela, mu dati prednostno pozornost glede postopkovnih in vsebinskih vprašanj ter da obstaja splošna politična volja, da se zakon sprejme še letos. "Vem, da je naloga, ki jo imate do konca leta, zelo težka, v bistvu je skoraj nemogoča. Vendar se vsi, ki nas predstavljate, zanašamo na to, da vi to zmorete," je na koncu dejal Pahor.
Po prvem predlogu bi poslanci velikost zdajšnjih volilnih okrajev popravili tako, da bi bili ti vsaj približno enako veliki, ustavno sodišče je namreč njihovo neustavnost ugotovilo prav zaradi prevelikih razlik v velikostih, a za sprejetje te rešitve v DZ-ju ni bilo zadostne podpore. Več podpore je imel predlog, da bi volilne okraje ukinili, namesto njih pa uvedli relativni prednostni glas. Predlog bi moralo v DZ-ju podpreti 60 poslancev, a so na koncu za podporo zmanjkali trije glasovi.
S tem se je politika znašla v slepi ulici, hkrati pa tudi pod časovnim pritiskom. Predstavniki nekaterih strank so v sredo pozdravili ponovni Pahorjev napor, da dejavnosti premaknejo z mrtve točke. Prav tako nekatere podpornice ukinitve volilnih okrajev in uvedbe prednostnega glasu še niso obupale in napovedujejo ponovne pogovore za uresničitev teh sprememb. Katerega od poslancev bi še lahko prepričali, še ni znano. V SDS-u in DeSUS-u tej rešitvi nasprotujejo in vztrajajo pri preoblikovanju volilnih okrajev.
Dobili smo nov praznik: dan slovenskega športa
Poslanske skupine so enotno podprle predlog, da se na seznam državnih praznikov umesti tudi dan slovenskega športa, ki ga bomo praznovali 23. septembra.
Pobudo za slovenski dan športa je lani dal Olimpijski komite Slovenije (OKS). To bi bil dan, ob katerem bi še posebej poudarjali šport in telesno kulturo nasploh. Predlog, ki so ga poslanci podprli, je predvideval, da bi bil to državni praznik, ne pa tudi dela prost dan. Stranka Levica je sicer vložila dopolnilo, s katerim predlaga, da bi bil prost, saj bi po njenem mnenju le tako dejansko omogočil množično športno udejstvovanje. Matični odbor je tak predlog zavrnil.
Dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dneh je še pred epidemijo novega koronavirusa in nastopom nove vlade vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Gregorjem Židanom, ki je v tem času iz poslanske skupine SMC-ja prestopil v poslansko skupino SD-ja. V skladu s prvotnim predlogom bi ta dan praznovali 1. oktobra, na dan, ko je bil leta 1863 ustanovljen Južni Sokol. Vendar pa bi se ta datum prekrival z mednarodnim dnevom starejših. Tako je pristojni odbor DZ-ja na predlog koalicije na začetku junija sprejel dopolnilo, da se dan slovenskega športa zaznamuje 15. oktobra, na dan, ko je bil leta 1991 ustanovljen slovenski olimpijski komite.
K dopolnjenemu predlogu pa so koalicijske stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS vložile najprej dopolnilo, s katerim so kot datum praznovanja dneva športa predlagale 5. februar, ta teden pa so se z novim dopolnilom zavzele za 23. september. Kot so navedle, je bil 23. september 2000 dan, ki je za vedno z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa, saj je bila tedaj na podelitvi olimpijskih odličij prvič zaigrana slovenska himna, in to kar dvakrat. Prvo zlato medaljo za samostojno Slovenijo je priboril veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik, drugo pa Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. V tednu od 23. do 30. septembra vsako leto poteka tudi evropski teden športa.
Glasovanje o predlogih, ki so jih obravnavali v preteklih dveh dneh
Poslanci so opravili tudi glasovanja o predlogih zakonov oz. novelah zakonov. Nekoliko presenetljivo so v drugo branje z 48 glasovi za in 22 proti poslali predlog novele zakona o RTV Slovenija, s katero je LMŠ predlagal spremembo sestave in načina imenovanja članov programskega sveta zavoda. Poslanska razprava je sicer kazala, da zadostne podpore za predlog ne bo.
Medtem pa zakonski predlog Levice za neodplačen prenos zemljišč, na katerih je mogoča gradnja stanovanj, z DUTB-ja na Stanovanjski sklad RS ni dobil dovolj podpore in tako po mnenju poslancev ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so razpravi sicer poudarjali potrebo po gradnji več najemnih stanovanj, a so, tako kot vlada, presodili, da predlagani način ni primeren.
Prav tako je zakonodajno pot končal predlog zakona o ustanovitvi proračunskega sklada za investicije v prometno infrastrukturo, ki ga je predlagala stranka SAB. Poslanske skupine so se sicer strinjale, da so te investicije in iskanje virov zanje nujni, a se koalicija ni strinjala s predlogom glede financiranja sklada.
Državni zbor je poleg tega s 53 glasovi za in 17 proti po skrajšanem postopku sprejel vladno novelo zakona o zaščiti živali. Novela prinaša uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene. Rok za implementacijo direktive se je sicer iztekel že aprila 2018.
Tahograf za prevoz do osmih otrok ne bo več potreben
DZ je z 48 glasovi za in 13 proti sprejel novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki bo omilila nekatere zahteve pri prevozih določenih skupin otrok. Tako pri prevozu več kot petih otrok znotraj razširjene družine ne bo več potreben tahograf, enako pri vseh prevozih do osmih otrok. Predlog novele je v parlamentarni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mojco Žnidarič (SMC). Kot razlog so navedli, da v Sloveniji trenutno za prevoze otrok veljajo enako stroga pravila kot v profesionalni prevozni dejavnosti, kar se jim ne zdi smiselno.
Z novelo so tako v zakon med izjeme, ki ne predstavljajo skupine otrok, za katere veljajo strožje omejitve pri prevozu, uvrstili pet in več otrok razširjene družine do vštetega tretjega kolena. Tako bo lahko posameznik na tekmo peljal svoje otroke, pa tudi otroke svojega brata ali sestre, ne da bi potreboval tahograf ali posebne oznake.
Novela določa tudi, da uporaba tahografov ni obvezna za prevoze skupin otrok, ki se izvajajo z vozili, zasnovanimi in izdelanimi za prevoze največ osmih potnikov poleg voznika. Sprva je bil sicer predlog, da bi to veljalo samo za društva, zveze društev in nevladne organizacije, a so zaradi načela enakosti poslanci določbo z dopolnilom v torek v drugi obravnavi razširili na vse.
Levica predlogu nasprotovala, njeno dopolnilo zavrnjeno
Prav sprejetje tega dopolnila je razburilo Levico, ki odpravi tahografov za vozila, ki prevažajo skupine do osmih otrok, nasprotuje. Njeni poslanci so ob koncu druge obravnave napovedali dopolnilo, s katerim bi črtali takšno določbo, zato je DZ danes opravil tretjo obravnavo zakona. Na njej so dopolnilo Levice zavrnili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje