Pahorjev nastop bo drugi nastop predsednika republike na lastno pobudo na seji DZ-ja od osamosvojitve Slovenije. Prvi se je za ta korak odločil Pahorjev predhodnik Danilo Türk, ki je pred dobrimi 12 leti, konec aprila 2008, poslance nagovoril glede položaja ustavnega sodišča in dal pobudo, da se spremenijo določbe ustave, ki se nanašajo na pristojnost in delovanje sodišča.

Predsednikov nastop v DZ-ju sicer omogoča poslovnik DZ-ja, ki v 224. členu navaja: "Če predsednik republike sporoči državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji DZ obrazložiti mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji državnega zbora uvrsti na dnevni red naslednje seje državnega zbora."

"Predsednik republike je šef države in ustavno najvišji organ izvršilne oblasti. Nastop predsednika republike v državnem zboru je tako razumeti kot pomembno stvarno in simbolično dejanje, s katerim želi predsednik republike tako poslance kot slovensko javnost posebej opozoriti na vprašanje, za katerega meni, da je v tistem trenutku izjemnega pomena za delovanje države," so razlog za Pahorjev nastop pojasnili v uradu predsednika republike.

Pahorjev nagovor v državnem zboru je posledica dejstva, da se že malce mudi s sprejemanjem nove volilne zakonodaje, ki jo je zapovedalo ustavno sodišče.

8. novembra 2018 so ustavni sodniki ugotovili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ-ju pa so naložili, da odločbo uveljavi v dveh letih, torej najpozneje do 21. decembra 2020 (dve leti po objavi sodbe US v uradnem listu).

DS: Volilni sistem je kriv za številne krize

Pobuda za presojo ustavnosti volilne zakonodaje je prišla iz državnega sveta na začetku leta 2015, potem ko so državni svetniki ocenili, da volilni okraji niso oblikovani v skladu z ustavo in da taka ureditev onemogoča, da bi imel vsak volilni okraj poslanca.

Med drugim so izrazili prepričanje, da je za različne krize, s katerimi se je spoprijela država v zadnjega nekaj več kot četrt stoletja, kriv slab volilni sistem, ki ne omogoča oblikovanja stabilnih vlad in onemogoča kandidature nestrankarskim kandidatom. Povzročal pa naj bi tudi, da volivci ne vedo, kaj se zgodi z njihovim glasom, kar je krivo za vedno manjšo volilno udeležbo.

Čeprav so državni svetniki izpodbijali kar osem členov zakona o volitvah v DZ, so jim ustavni sodniki pritrdili le pri 4. členu zakona o volilnih enotah, ki določa, katere občine sodijo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov določeni volilni okraji po 26 letih niso več ustrezali merilom, ki jih določa volilni zakon. Razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev je namreč precej velika.

Tako je imel na volitvah leta 2011 najmanjši volilni okraj (Hrastnik) v volilni imenik vpisanih 8527 volivcev, največji volilni okraj (Grosuplje) pa 30.381 volivcev. Na volitvah leta 2014 so bile te razlike še večje.

Kako spremeniti volilno zakonodajo?

Predsednik republike Borut Pahor je kmalu po odločitvi ustavnega sodišča, na decembrskem tradicionalnem srečanju štirih predsednikov, predstavil pobudo o pogajanjih za čimprejšnje sprejetje sprememb zakonodaje in sredi januarja 2019 sta bili predstavljeni dve možnosti, bodisi ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu na ravni volilnih enot (gre za zahtevo za spremembo zakona o volitvah v DZ, ki zahteva najmanj 60 glasov podpore) bodisi zgolj spremembo meja volilnih okrajev (spremembe zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ s spremembami meja volilnih okrajev, ki zahteva najmanj 46 poslanskih glasov podpore).

Pri Pahorju je nato potekalo kar sedem krogov pogajanj, tik pred osmim krogom pa so pogajalci ugotovili, da jim je uspelo končati oblikovanje zakonske novele zakona o volitvah v DZ, in sicer z ukinitvijo okrajev in uvedbo prednostnega glasu.

Poslanci LMŠ-ja so nato prevzeli pobudo in skušali zbrati 60 poslanskih podpisov, ki bi zagotovili sprejetje novele, s katero bi izbrisali volilne okraje in uvedli prednostne glasove na državnozborskih volitvah, podobno, kot velja na volitvah v Evropski parlament.

Novela zakona o volitvah je bila vložena v parlamentarno proceduro konec januarja zgolj z 59 poslanskimi podpisi. Na glasovanju na letošnji redni marčevski seji pa je predlog novele podprlo še manj poslancev, saj je dobil le 57 glasov od potrebnih 60.

Proti so, poleg večine poslancev DeSUS-a, po pričakovanju glasovali poslanci SDS-a, ki so na pogajanjih najprej zagovarjali uvedbo večinskega dvokrožnega volilnega sistema (sistem po katerem se volijo župani občin), za katerega je na referendumu pred 24 leti, decembra 1996, glasovalo 44,5 odstotka udeležencev referenduma (za proporcionalni sistem je glasovalo 26,2 odstotka udeležencev in za kombinirani sistem 14,4 odstotka udeležencev).

V SDS-u so sicer v zadnjem času naklonjeni tudi t. i. kombiniranemu volilnemu sistemu. "Korak naprej bi bil tudi kombiniran volilni sistem, po katerem bi 44 poslancev volili po proporcionalnem načelu in 44 po večinskem. Tako bi še vedno zagotovili vsaj delno enakopravno zastopanost vseh delov Slovenije v zakonodajnem telesu, zadovoljili pa bi tudi načelne zagovornike proporcionalnega sistema. O tej rešitvi smo se pripravljeni resno pogovarjati, če obstaja volja vsaj pri delu tranzicijske levice," je pred natančno enim letom, ko je bil še v opoziciji, zapisal predsednik SDS-a in aktualni premier Janez Janša.

Zgolj "lepotne" spremembe volilnih okrajev?

Toda, kot kaže, se bodo poslanci DZ-ja odločili le za blažje spremembe volilne zakonodaje in skušali spremeniti le meje volilnih okrajev, da bodo enakovrednejši oz. izenačeni, kar se tiče volivcev.

Kot je poročal STA, se zdaj predsednik republike Pahor, predsednik DZ-ja Igor Zorčič in poslanske skupine strinjajo, da ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik (SMC), pripravi predlog za spremembo meja volilnih okrajev, ki ga bodo zatem usklajevale poslanske skupine. Za zakonske spremembe je potrebna navadna večina v DZ-ju, vendar Pahor opozarja, da bo to politično zelo občutljivo delo. Zakon pa v parlament vložijo poslanci. "Ne sme se namreč zgoditi, da bi glasovanje o zakonu postalo glasovanje o vladi," je opozoril Pahor.

Predsednik DZ-ja Zorčič pa je maja opozoril, da v nekaterih poslanskih skupinah še vedno obstaja želja po uveljavitvi ukinitve okrajev, vendar bo do tega predloga prišlo le v primeru, da se bodo za to odločili tudi nekateri poslanci, ki se v prvem poskusu niso. Po Zorčičevem mnenju sicer tudi še niso bile izčrpane vse možnosti glede spremembe volilnih okrajev.

Rešitev, ki bo pila vodo

Premier Janez Janša pa je konec maja v pogovoru na Televiziji Slovenija opomnil, da ustavno sodišče ne zahteva ukinitve okrajev, ampak spremembo njihovih meja, da bodo približno enaki.

"Moj okraj, kjer sem bil že večkrat izvoljen, je trikrat večji kot neki Hrastnik. To v proporcionalnem sistemu ni velika težava, a kampanja med 30.000 volivci in 7000 volivci je nekaj drugega. Kandidati niso v enakopravnem položaju, na koncu pa v proporcionalnem sistemu vsak glas šteje. Imamo tak sistem, da ljudje mislijo, da volijo kandidate, a v resnici dajo glas stranki. Menim, da je ta problem enostavno rešljiv in da ga bomo rešili. Drama se je naredila, ker so nekateri videli v tem priložnost, da se okraji ukinejo. Posledica bi bila, da bi se poslanci v DZ-ju v roku nekaj mandatov skoncentrirali v Ljubljani in preostalih sedmih regijskih središčih. Rešitev je, da se zakon o volilnih okrajih, za katerega je potrebna navadna večina, uskladi z odločbo ustavnega sodišča. Mislim, da bomo do jeseni imeli rešitev, ki bo pila vodo," je pojasnil premier.