Kot je znano, je Erjavec svoj odstop napovedal na torkovi seji DZ-ja, na kateri so poslanke in poslanci odločali o njegovi razrešitvi. Po besedah Erjavca koalicija ni delovala partnersko, "ves čas je bil prizvok, da gre za trojček plus DeSUS kot zadnji vagon v koaliciji". Erjavec je hkrati prepričan, da je glavni vzrok predloga za njegovo razrešitev (premier ga je DZ-ju posredoval po pozivu Računskega sodišč) politične narave.

Zanoškar: Pahorjev poziv lahko pomeni zastoj dela koalicije
Med poslanci Erjavčeve stranke DeSUS je tako čutiti kar nekaj nezadovoljstva. Slišala naj bi se tudi opozorila, da v prihodnje niso izključeni zastoji v delovanju koalicje, je poročal Radio Slovenija. Poslanec stranke upokojencev Matjaž Zanoškar (veljal je za Erjavčevega najverjetnejšega naslednika na okolijskem ministrstvu, dokler ni tudi uradno umaknil kanidature) je nemareč dejal, da Pahorjev predlog za razrešitev Erjavca vzpostavlja neka nova merila, ki lahko povzročijo zastoj delovanja koalicije.

Poznavalci ne pričakujejo nasprotovanj DeSUS-a
Na drugi strani poznavalci menijo, da si stranka zaradi svoje moči v koaliciji in dejstva, da lahko svoje interese uveljavlja le kot vladna stanka, ne bo privoščila hujših nasportovanj vladni koaliciji. Publicist Vlado Miheljak tako ne verjame, da bi DeSUS podpiral morebitne interpelacije zoper druge ministre, pri čemer poudarja, da so merila za obravnavanje predsednikov različnih vladnih strank različna, odvisna od moči politične stranke. DeSUS pa je imel večjo moč v prejšnjem mandatu, v času vlade Janeza Janše, tudi po mnenju publicista Janeza Markeša.

Odstop formalen po obravnavi v DZ-ju
DeSUS bo sicer o Erjavčevem nasledniku (izbirali naj bi med osmimi kandidati) odločal na izvršilnem odboru stranke v četrtek. Formalno bo Erjavčev odstop veljal, ko se bo z njim seznanil tudi DZ. Po besedah predsednika parlamenta Pavla Gantarja se bo seja nadaljevala, ko bo prejel pisno obvestilo predsednika vlade Pahorja o Erjavčevem odstopu.

Po uradnem prenehanju funkcije Erjavca mora premier v desetih dneh predlagati novega ministra ali obvestiti DZ, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam oz. jo zaupal drugemu ministru. Ko bo Pahor predlog kandidata za novega ministra vložil v DZ, se bo moral kandidat najprej v treh dneh in najpozneje v sedmih predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, torej odboru za okolje in prostor.

Tudi imenovanje novega ministra v rokah DZ-ja
Predsednik delovnega telesa mora nato takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra, poslati predsedniku DZ-ja in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu. Predsednik vlade lahko nato v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa še umakne predlog kandidature. O imenovanju novega ministra bodo glasovali poslanci, za imenovanje pa zadostuje navadna večina poslanskih glasov.