Kampanja poteka v času vojne v Ukrajini, ki je razdelila svet. Zahodne države in njene zaveznice ostro obsojajo rusko agresijo kot kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN-a, vendar določene države, predvsem v Afriki, Aziji in drugje, ne mislijo podobno in celo obtožujejo Zahod, da se preveč obremenjuje z Ukrajino na račun drugih svetovnih težav.
Slovenija se za sedež poteguje z Belorusijo, ki je na strani ruske agresije in zdaleč ne dosega slovenskih demokratičnih standardov. To dejstvo bi lahko na prvi pogled tekmo že vnaprej odločilo, vendar gre za prepričevanje članic ZN-a, ki imajo tudi lastne interese.

Slovenija na volitvah prihodnje leto za uspeh potrebuje 129 glasov podpore v 193-članski Generalni skupščini in glede na to, da je rusko agresijo marca obsodilo več kot 140 držav, upanje na uspeh ostaja, čeprav je Belorusija kampanjo začela veliko prej.

"Prve pogovore sem že opravil in jih nadaljujem v naslednjih dneh. Na začetku prihodnjega tedna imamo tudi uradni začetek kampanje. Kot sem že povedal v Generalni skupščini – Slovenija nima sovražnikov, ima le prijatelje. Imamo načelne poglede na vprašanja, ki bolj ali manj uživajo konsenz v mednarodni skupnosti," je slovenskim dopisnikom v New Yorku dejal Pahor in stališče do vojne v Ukrajini poudaril kot pomembno merilo.

"Slovenija svojega stališča ne skriva. Zelo jasno sem povedal, da če kdo s tem stališčem ne more živeti, pač ne bomo dobili njihove podpore. Zaradi kampanje mi tega stališča ne bomo spreminjali, o vsem drugem pa se lahko pogovarjamo," je dejal Pahor in menil, da Slovenija lahko zbere potrebno število glasov, vendar si bo treba za to prizadevati.

"Vse države si prizadevajo za ta položaj, ki pomeni neki okrepljen vpliv v mednarodni skupnosti, česar majhne države sicer nimajo," je dejal Pahor in se zavzel za vztrajno pridobivanje podpore in zavrnil vsakršno razmišljanje o odstopu, če sprva ne bi kazalo najbolje.

Pahor je dejal, da po njegovem mnenju, vojni v Ukrajini žal za zdaj ni videti konca. V pogovorih s sogovorniki ugotavlja, da trenutno še ni priložnosti za mirno rešitev spora in stvari se bodo zaostrovale naprej, tako da bo to vprašanje pomembno tudi prihodnje leto, ko bo glasovanje za Varnostni svet.

Vendar pa je ponovil, da od načelnih stališč Slovenija ne sme odstopati. "Skušali bomo graditi konsenz, pripravljeni smo na smiselne kompromise, vendar ne takšne, ki bodo v temeljnem nasprotju z našimi zunanjepolitičnimi načeli. To se mi zdi za našo verodostojnost zelo pomembno in za zdaj imam dober občutek," je dejal.

Pahor meni, da je slovenska diplomacija, še posebej v New Yorku, sposobna voditi uspešno kampanjo. "Ko smo praznovali 30. obletnico osamosvojitve tu pred stavbo ZN-a, sem dejal, da smo lahko ponosni na uspehe slovenske diplomacije. Bodimo pošteni. Leta 1991 smo razglasili samostojnost in 30 let pozneje je Slovenija vključena v EU, v zvezo Nato, spada v zahodni svet kot suveren dejavnik, oblikuje svojo zunanjo in varnostno politiko in jo usklajuje s partnerji in zavezniki. Mislim, da smo dosegli osupljive rezultate," je dejal Pahor.

Vendar pa ne gre počivati na lovorikah in kandidatura za Varnostni svet to potrjuje. "Ker smo majhni, ne smemo imeti kompleksa, da nimamo vpliva ali da nas ne poslušajo," je dejal Pahor in dodal, da ima v Generalni skupščini ZN-a vsaka država enako pomemben glas in da ni razlike med Monakom in ZDA.

"Posvetovali se bomo z vsemi, tudi s tistimi, ki morda zaradi stališča do vojne v Ukrajini naše kandidature ne bodo podprli. Ampak gremo do vseh, se predstavimo, nekatere države bomo pripravili do tega, da spremenijo stališče do naše kandidature," je dejal Pahor.

Tudi Pahorja zelo skrbijo zadnje poteze in izjave iz Moskve, še posebej tiste o možnosti uporabe jedrskega orožja. "Tega v desetletjih po padcu Berlinskega zidu nismo bili vajeni. Z izjemo vojne na Balkanu je šla zgodovina pri nas naprej po mirni poti. Grožnja z uporabo sile, kaj šele jedrskega orožja, je prepovedana po ustanovni listini ZN-a," je dejal Pahor in dodal, da je to vredno vsakršne obsodbe in se mora umakniti z dnevnega reda.

Pahor je imel v sredo govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev 77. zasedanja Generalne skupščine ZN-a, kar je bil njegov zadnji tovrstni nastop, saj se poslavlja s položaja. Do začetka prihodnjega tedna bo imel še več dvostranskih srečanj, na katerih bo predstavljal slovensko kandidaturo za Varnostni svet. V ponedeljek pa bo med drugim izročil državno odlikovanje župniku slovenske cerkve sv. Cirila na Manhattnu, legendarnemu Martinu Krizologu.