Predsednik države Borut Pahor je v nagovoru ob dnevu upora proti okupatorju dejal, da današnji praznik slavi uporništvo, saj smo se Slovenke in Slovenci v polpretekli in novejši zgodovini dvakrat postavili po robu okupatorju. "Uporništvo, se zdi, je skozi naše narodno zorenje postalo del narodnega značaja," je dejal in poudaril, da bo narod, ki ima moralni prav, na koncu vedno zmagal v boju proti okupatorju, ne glede na njegovo vojaško silo.

"To velja danes in velja za vojno v Ukrajini, kjer ima ukrajinski narod moralni prav," je dejal in poudaril, da si v Sloveniji želimo, da bi bilo trpljenja v Ukrajini čim prej konec, da bi nastopil mir in da bi se spori, zapleti in razhajanja med dvema sosednjima državama urejali po mirni poti. "V tem smislu naj bo danes naš državni praznik, ko slavimo upor proti okupatorju, klic solidarnosti z ukrajinskim narodom, hkrati pa tudi klic k miru in mirnemu reševanju tega spora in vseh sporov po vsem svetu, da bi lahko v Evropi in v mednarodni skupnosti vladala mir in varnost, ki si ju otroci zaslužijo, da bi lahko razvili svoje talente in sanjali svoje sanje."

Pahor je tudi poudaril, kako pomembno je, da ne pozabimo najslavnejših dni svoje zgodovine, saj iz njih črpamo narodni pogum in moralni kredo. "Med te sijajne zgodovinske dogodke sodi tudi partizansko gibanje sredi prejšnjega stoletja, ki mu je v sodelovanju z zavezniki uspelo osvoboditi Evropo fašističnega in nacističnega jarma," je dejal in spomnil na Izjavo o spravi, ki jo je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob 30-letnici Slovenije in v kateri je med drugim zapisano, da partizanskemu gibanju nihče ne sme oporekati domoljubnega vzgiba in legitimnosti, vendar pa so se pojavila tudi dejanja, na katera ne moremo biti ponosni in nas opominjajo na državljanski spopad, v katerem je brat dvignil roko nad brata.

"Če smo sredi druge svetovne vojne stali na različnih bregovih, se to ni zgodilo, ko smo se osamosvajali in branili odločitev, da ustanovimo lastno državo. Takrat – tudi zavedajoč se nevarnosti vnovičnega bratomornega boja – smo stopili skupaj in obranili našo domovino, našo državo, ki jo danes ohranjamo in razvijamo za interese in sanje naših otrok in njihovih otrok," je nagovor ob državnem prazniku sklenil predsednik Pahor.

Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, pa je v nagovoru med drugim poudaril, da je Osvobodilna fronta v slovenskem narodu še vedno živ spomin na trenutek, ko se je slovenski narod odločil, da se bo uprl štirim okupatorjem. Dodal je, da smo vedno dosegli svoje cilje, kadar smo se skupaj tako odločili.

Predsedniško palačo so ob prazniku obiskali predstavniki vodstva Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije ter številni obiskovalci iz vse Slovenije. V počastitev državnega praznika je tako kot ob vsakem dnevu odprtih vrat pred predsedniško palačo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Pred slovesnostjo v predsedniški palači sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, položila venca k spomeniku OF v Rožni dolini.

Zorčič v poslanici pozval k prizadevanjem za uresničitev razvojnih možnosti države

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju dejal, da ima Slovenija odlične razvojne možnosti, zato si je treba prizadevati za njihovo uresničitev. V spremenjenem mednarodnem okolju bo ta naloga zahtevna, je zapisal, a Zorčič ne dvomi, "da se bomo tudi tokrat, kot vselej ob težkih trenutkih, zmogli poenotiti".

V uvodu je Zorčič dejal, da so Slovenci globoko zavezani ideji miru in svobode, medsebojnemu spoštovanju in solidarnosti vseh ljudi in narodov ter nikoli niso začeli vojne: "Smo se pa v svoji zgodovini neprestano upirali krivicam in se v številnih vojnah borili za pravo, pravično stvar ter zmagali."

Tudi leta 1941, ko smo se skupaj z zavezniki uprli grozečemu terorju nacizma in fašizma, smo stopili na pravo stran zgodovine, je dejal. Z dnevom upora proti okupatorju se v Sloveniji po navedbah Zorčiča "simbolno zahvaljujemo padlim junakom za njihovo neprecenljivo dejanje osvoboditve slovenskega ozemlja in Slovencev v drugi svetovni vojni", pri čemer je opozoril, da "žrtve zgodovinskega boja za svobodo in obstoj ne smejo biti nikoli pozabljene".

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih dogodkov, med drugim zadnjih volitev v DZ. Na njih se, kot je dejal, "državljanke in državljani niso pustili preslepiti z vladnimi 'bombončki', pač pa so svoj glas dali upanju v demokracijo, spoštljivo in pravično oblast ter svobodo medijev". "Dali pa so tudi glas proti reinterpretaciji zgodovine, omalovaževanju narodnoosvobodilnega boja in na drugi strani poveličevanja kolaborantov. In glas za Evropo, ki temelji na demokraciji, svobodi in vladavini prava," je zapisal.

Glede vojne v Ukrajini meni, da je bil z napadom Rusije "na neodvisno in suvereno Ukrajino mir na stari celini brutalno pokopan". "Ob ukrajinski vojni je letošnji dan upora proti okupatorju še toliko bolj pomenljiv, saj vnovič potrjuje pomen miru in sodelovanja," je opozoril.

Zorčič je ob dnevu upora proti okupatorju zjutraj tudi položil venec h grobnici narodnih herojev v Ljubljani.

Državna proslava na Mali gori pri Ribnici

Sorodna novica Kovšca: Presezimo vsakodnevne razprtije, kot so znali to naši predniki

Ob dnevu upora proti okupatorju, ki je dela prost dan, bodo slovesnosti potekale tudi drugod po Sloveniji. Državna proslava je potekala v torek na Mali gori pri Ribnici. Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je v govoru izpostavil vsakodnevne razprtije in pozval k njihovemu preseganju. Ob tem je dejal, da so se trije člani nezakonite organizacije TIGR, Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja, leta 1941 na Mali gori spopadli z italijansko patruljo in tako "v imenu svobode tvegali svoja življenja kot prvi uporniki proti fašizmu in nacizmu v tedanji močno naelektreni Evropi".

Spomin na dogodke 26. aprila 1941

Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941, ko so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperialistično fronto. Kot dan ustanovitve OF-a se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.

V Lendavi zaznamovali dan spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji

Sorodna novica Ob dnevu spomina na slovenske žrtve holokavsta novi spotikavci v Lendavi

V lendavski mestni hiši so v torek, na dan spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji, pripravili uvodno konferenco projekta Nikoli ne pozabimo in se s položitvijo vencev na judovskem pokopališču v Dolgi vasi poklonili žrtvam.

V okviru projekta, ki ga vodi Židovska općina Čakovec, partnerja pa sta še Center judovske kulturne dediščine – Sinagoga Maribor in Občina Lendava, bodo med 1. aprilom 2022 in 31. marcem 2023 izpeljali različne dejavnosti, katerih skupni cilj je ohranjati spomin na žrtve totalitarnih sistemov, krepiti evropsko državljansko kulturo, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic ter razmišljanje o evropski kulturni raznolikosti in skupnih projektih.

Na Nanosu spominska slovesnost ob 80. obletnici nanoške bitke

Na Nanosu so se spomnili pomembne bitke primorskih partizanov, Nanoške bitke, ki je potekala 18. aprila 1942. Kot slavnostni govornik je nastopil Martin Premk, ki je med drugim dejal, da je bila Osvobodilna fronta več kot le upor proti okupatorju. "Je tudi nastanek slovenske države in dokončno oblikovanje Slovencev kot naroda," je dejal.

Slovesnost pri spomeniku pri Abramu je pripravilo Združenje borcev NOB Ajdovščina-Vipava. Slavnostni govornik, zgodovinar, publicist in član predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Premk je po poročanju Radia Slovenija v govoru tudi podaril, da je resnica o drugi svetovni vojni ena sama - "samo partizani so bili osvobodilna vojska zavezništva združenih narodov in samo partizani so se borili za svobodo svojega naroda". Dejal je še, da lahko prihodnost in sobivanje brez razprtij gradimo samo na resnici.

Predsednik Društva Tigr Primorske Gorazd Humar pa je dejal, da ima Nanos več pomenov, saj je bila tam ustanovljena tajna protifašistična organizacija TIGR, nanoška bitka pa je dala spodbudo za razvoj partizanstva na Primorskem. "Nanos tako postaja sveta gora primorskega uporništva in prav je da dobi status primorskega spomenika," je dejal.

Poleg okrogle obletnice Nanoške bitke so na slovesnosti na Nanosu obeležili tudi današnji državni praznik, dan upora proti okupatorju, predstavili pa so tudi nedavno obnovljeno spominsko ploščo na lovskem domu.

Poleg tega so ob letošnji okrogli obletnici na območju, kjer sta dva od partizanov prodor množice italijanskih vojakov odbijala z mitraljezi, poleg že obstoječega spomenika postavili še informacijsko tablo z opisom dogajanja, je za STA povedal predsednik Združenje borcev NOB Ajdovščina-Vipava Božo Novak.

V kulturnem programu slovesnosti na Nanosu so sodelovali Orkester Slovenske vojske, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, vokalni trio Le Dive in šolarji iz OŠ podnanoške podružnice OŠ Drago Bajc. Sodelovala je tudi Garda Slovenske vojske.

18. aprila 1942 se je na Nanos umaknilo 54 partizanov, ki so jih obkolile precej številčnejše italijanske sile. V osemurnem boju z 800 italijanskimi vojaki je bilo po nekaterih podatkih ubitih deset, po drugih podatkih pa sedem partizanov. Poleg tega so Italijani 11 partizanov ujeli in jih devet pozneje ustrelili v Rimu, medtem ko se je preostalim uspelo prebiti iz obroča. Nanoška bitka je zelo odmevala po vsej Primorski in predstavlja začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.