Slovenski predsednik je v govoru v New Yorku poudaril pomen reforme ZN-a in še posebej Varnostnega sveta, "sicer lahko pride do zloma mednarodnega političnega in varnostnega sistema".

Na splošni razpravi svetovnih voditeljev 69. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov je Pahor uvodoma poudaril, da je Slovenija med državami, ki si prizadevajo za trajen mir, za kar je potrebno mirno reševanje sporov.

ZN ostaja nepogrešljivo orodje za ohranjanje in utrjevanje mednarodnega miru, vendar pa se v nasprotju z ustanovno listino ZN-a sila še vedno uporablja in občutek je, da sedanja arhitektura ZN-a, še posebej Varnostnega sveta, ne izpolnjuje svoje temeljne vloge, je opozoril. "Razprava o reformi traja že dolgo, vendar ni dosegla otipljive spremembe," je dodal in opozoril, da ZN brez reforme tvega, da bo odrinjen na obrobje.

Poziv k odgovorni uporabi pravice veta
Pahor je opozoril tudi, da se blokada v Varnostnem svetu vse pogosteje uporablja kot izgovor za uporabo sile - včasih z dobrimi razlogi in včasih ne. "Če se bo tak trend nadaljeval, lahko pride do zloma sodobne politične in varnostne infrastrukture," je poudaril.

Predsednik Slovenije zato meni, da morajo stalne članice Varnostnega sveta odgovorno uveljavljati svojo pravico do veta in v skladu z mednarodnim pravom ter ustanovno listino ZN-a. "Ponovno moramo razmisliti o arhitekturi mednarodne varnosti, izboljšati zmogljivosti za preprečevanje in reševanje spopadov in se vrniti k skupnim vrednotam in načelom ustanovne listine ZN-a," je dejal.

"Posodobitev ZN-a je naša zgodovinska dolžnost," je poudaril in dodal, da se mora to zgoditi, še preden se mednarodni mir spodkoplje nepovratno.

Uporaba sile, a le z mandatom ZN-a
Dopušča možnost uporabe sile, ko ni drugega izhoda, vendar je dejal, da je v tem primeru nujen mandat ZN-a. "Če bo posredovanje brez mandata ZN-a postalo načelo, bo svet zanesljivo prišel do točke, ko lahko samovoljno ukrepanje sproži konflikt širokih in nenadzorovanih razsežnosti," je dejal.

Obsodil je tudi nastajajoče grožnje terorizma in islamskih skrajnežev na širšem območju Bližnjega vzhoda ter severa Afrike, ki so drugačne v svojem strateškem pristopu in metodah delovanja. "Gre za globalni fenomen surovosti in zanemarjanja človeškega življenja, ki ga moramo najostreje obsoditi in se proti njemu boriti ob misli na mandat Varnostnega sveta. Zaradi pomena, ki ga dajem Varnostnemu svetu, bi rad poudaril podporo resoluciji, ki jo je sprejelo več kot 100 držav," je dodal.

Dialog in zaupanje kot edina pot
Pahor je sklenil govor z mislijo, da vizija svetovnega miru ostaja neuresničena, vendar pa ideali, ki so vodili do ustanovitve ZN-a, ostajajo. Svetovne voditelje je pozval, da združijo zamisli in vire ter izkažejo vodstvo, izpeljejo potrebne reforme in se ponovno zavežejo načelom ustanovne listine.

"Obnovimo dialog in zaupanje. To je edina pot naprej za ohranitev svetovnega reda na temelju mednarodnega prava in zapuščanja trajne dediščine prebivalcem in državam tega sveta," je dejal Pahor.

Z Obamo sta uskladila nesporazum
Po govoru pa je slovenskim dopisnikom v New Yorku pojasnil, da je z ameriškim predsednikom Barackom Obamo na torkovem sprejemu zgladil nesporazum glede uvrstitve Slovenije na sezam koalicije držav proti Islamski državi (IS).

"Ta nesporazum je zglajen. O tem sem govoril, kolikor so dopuščale možnosti, z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, tako da je stvar v skladu s stališči Vlade Republike Slovenije zaenkrat končana. Govorila sva na štiri oči in sva ta nesporazum uskladila. Domnevam, da v prihodnje takšnih presenečenj, da Slovenija pred tem, ko bi bila umeščena na kakšno listo, ne bi bila obveščena, ne bo več," je pojasnil Pahor.

Obenem je zatrdil, da je prav, da je Slovenija med državami, ki se borijo proti terorizmu. "Absolutno ne z vojaškim sodelovanjem. Danes ste lahko v mojem govoru zelo jasno slišali, da Slovenija tudi sicer zapletene mednarodne zadeve, kot je ta, ki je pravzaprav brez presedana v zgodovini, želi reševati, če je potrebno, z uporabo sile, vendar preko mandata Varnostnega sveta ZN-a. To je bila poanta mojega govora," je dejal.

Mimo Varnostnega sveta le izjemoma
Razložil je, da v zadnjem času čuti potrebo, da doma in na tujem večkrat kot kdaj koli doslej govori o prizadevanjih za mir: "Imam občutek, da se zgoščajo varnostni problemi in se vse bolj posega po razlogih, da se mednarodni problemi urejajo brez mandata Varnostnega sveta." Pahor meni, da je to zgrešen pristop, čeprav dopušča možnost, da bodo v prihodnje situacije, ko bo treba silo uporabiti legitimno in mimo Varnostnega sveta. "Vendar to le izjemoma in takrat bo treba svetovni javnosti zelo temeljito in prepričljivo pojasniti, zakaj se to dogaja. Praviloma pa morajo iti vse odločitve, ki zadevajo uporabo sile za doseganje in ohranjanje svetovnega miru, preko Varnostnega sveta," je povedal Pahor.

Pahor: "Sirija ni protestirala"
ZDA so položaje teroristov v Siriji bombardirale brez mandata Varnostnega sveta in privoljenja države, vendar pa Pahor pravi, da Sirija ni protestirala. "Domnevam, da je med državami, ki so to storile, in med Irakom, ki je to odobril, in Sirijo, ki temu ni nasprotovala, prišlo do nekega dogovora, da so razmere v delih obeh držav tako ogrožajoče, da sta obe državi sklenili, da je uporaba sile bolj primerna kot divjanje ekstremističnih radikalnih islamskih skupin."

"V tem primeru gre za izjemen položaj. Do zdaj nismo imeli opravka s takimi fenomeni, kot je IS, ki bi zasedli ozemlje dveh suverenih držav in razglasili kalifat in se obnašali kot neka suverena entiteta," je povedal Pahor in dodal, da se v tem primeru posredovanje s silo utemeljuje s surovostjo pripadnikov IS-ja. "Mislim pa, da si je treba prizadevati, da se tudi operacije za zaščito ljudi v Iraku in Siriji pripeljejo pred Varnostni svet in da dobijo mandat za nadaljnje operacije v Varnostnem svetu," je nadaljeval.

Svarila pred novim, surovim obrazom terorizma
Kljub nedavnim preiskavam slovenskih državljanov, ki so se borili na strani islamskih skrajnežev, Pahor meni, da problem islamskega radikalizma v Sloveniji ni tako velik: "Mora pa biti predmet pozornosti, pri čemer moramo te stvari urediti tako, da bomo našli pravo ravnovesje med spoštovanjem človekovih pravic in zaščito varnosti ljudi in skupnosti."

Pahor meni, da se bodo morale države odzvati na nov, bolj surov obraz terorizma, ki pritegne ljudi iz drugih držav, da se mu pridružijo v večjem številu kot kdaj koli doslej. "To je tudi razlog, zakaj se Slovenija pridružuje skupini držav, ki si prizadevajo za to, da bi se primerno soočili s tem sodobnim fenomenom radikalizma in ga mirno rešili," je sklenil Pahor.