Nekdanji predsednik Borut Pahor se je med drugim dotaknil tudi splošnega razpoloženja v državi. Prepričan je, da smo zanj preveč malomarni. Zdi se mu, da se pri nas "skrbi za to, da se daje nek občutek nemoči, nek občutek slabih odnosov, nezaupanja" in da je za to odgovorna tudi politika, ki bi morala v resnici "stalno krepiti občutek zaupanja v družbi".

Konec politične tranzicije

O slovenski politiki je dejal, da se počasi končuje obdobje politične tranzicije za oba bloka, in napovedal, da bo dokončen prehod spremljal "bolj kaotičen čas". Žal mu je, da danes za politiko ni velikega zanimanja, verjame pa, da bodo v prihodnje tudi v levem bloku nastopili politiki, ki bodo bolj suvereni, medtem ko sam kot premier te suverenosti ni imel, prav tako je po njegovem nima premier Robert Golob. To naj bi nato spremenilo tudi stanje na desnici.
V zvezi z Evropo je dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna. "Evropa je prostor, ki nam zagotavlja, da nekatere naše potenciale, eni imamo take, drugi drugačne, razvijamo bolj, kot bi jih sami," je opozoril. Evropo je treba po njegovih besedah čuvati, se pa boji, da bo glede na razvoj dogodkov v svetu v prihodnje, če se ne bo reformirala, prej izgubljala kot pridobivala.

Na Zahodnem Balkanu je treba ohraniti mir in varnost

Posebej je spregovoril tudi o Zahodnem Balkanu. Prav v zvezi s tem vprašanjem ga je Unija sicer najbolj razočarala, saj da doslej ni razumela, kako pomembno je širjenje povezave na to območje. Zahodni Balkan je po njegovih besedah teritorij, ki ga nekatere sile vidijo kot prostor, kamor je mogoče izvoziti konflikte, probleme, kjer je mogoče izkoristiti čustva tamkajšnjih ljudi, omenil je tudi nevarnost vojne in pozval, da je treba vložiti vse sile, da tam ostaneta mir in varnost. Ne skrbi ga sicer le zelo razdeljena Bosna in Hercegovina, temveč tudi Srbija, da ne bi "zdrsnila v ruski objem", saj da bi to pomenilo desetletja stalnih konfliktov. S temi vprašanji se ukvarja njegov zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Za mnenje o dogajanju na tem delu sveta sta ga že povprašala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Golob. "Glede tega imata zelo velik posluh," je dodal.

Ohraniti je treba svobodo govora

Ocenil je še svetovne razmere. "Situacija ni zelo privlačna, to moramo ugotoviti, ni pa razloga za paniko, kaotično ravnanje, temveč je čas za preudarnost," je menil. Pri tem je opozoril na dve pomembni okoliščini – izgubo moči mednarodnih institucij v multilateralizmu, kar naj bi bilo mogoče obnoviti, in težave liberalne demokracije, "ki je prignala politično korektnost tako daleč, da je začela ogrožati svoje lastne temelje, tudi svobodo govora". Izrazil je še upanje, da bodo ZDA in Kitajska ohranile potrebno raven zaupanja, da ne pride do konflikta, ki bil prizadel celotno mednarodno skupnost.

Zaključil je z mislijo o mladih: "Mlade generacije /.../ bodo morale proizvesti neki nov občutek za to veliko vprašanje, kajti v nasprotnem primeru se bo z izgubo možnosti za svobodo govora izgubil tudi cel korpus vrednot, povezanih z demokratično politiko, od zaupanja v institucije do integritete in vsega drugega, znova pa bodo moč pridobili populizmi in nacionalizmi."

Zavzema se za deregulacijo

Pahor je ob začetku svoje politične kariere "zelo verjel v regulacijo", saj se mu je zdelo, da "omogoča neko prerazporeditev moči blaginje". Po določenem času pa je prišel do spoznanja, "da pretirana regulacija vse to zaduši." Na podlagi svojih ugotovitev je ocenil, da ima Slovenija, ko gre za privabljanje tujih naložb, težave zaradi pretirane regulacije.

"Moje spoznanje je, da smo v 30 letih preveč zadušili podjetnost slovenskega človeka," je nadaljeval. V tem pogledu se zavzema za deregulacijo, "moramo pa seveda paziti, da so pravila enaka za vse in da se jih tudi igralci držijo". Pot deregulacije po njegovih besedah ni nemogoča, je pa za drugačno politiko, ki bi povečala privlačnost Slovenije za tuje naložbe, potreben pogum. Medtem se socialni dialog v Sloveniji zdaj vrti okoli tega, kako naj "stvari ostanejo iste", se boji.