Pahor je ob tem spomnil na dogovor z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, da se bosta udeležila slovesnosti in v pripravah nanjo storila vse, da bi bil Narodni dom ob tej priložnosti in v skladu z italijanskim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino iz leta 2001 ter drugimi dogovori vrnjen slovenski narodni skupnosti.

Predstavniki manjšine so predsednika seznanili z aktualnim dogajanjem. Izrazili so prepričanje, da bo z ustreznim naporom vseh pristojnih in upoštevajoč zastoj, ki ga je povzročila pandemija novega koronavirusa, mogoče opraviti pravni in simbolni akt vrnitve Narodnega doma slovenski skupnosti. Predstavniki manjšine so zagotovili, da bodo še naprej delovali usklajeno. Ob tem so predstavniki slovenske manjšine opozorili na pomen odprte šengenske meje med Slovenijo in Italijo.

V pogovoru s Pahorjem so sodelovali predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrilla, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, italijanska senatorka, tržaška Slovenka Tatjana Rojc, slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj in slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

100 let od požiga edinstvenega večnamenskega doma

Letos zaznamujemo stoto obletnico fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. Požig doma 13. julija 1920 velja za simbol začetka fašističnega nasilja nad tržaškimi Slovenci. Slovenski Narodni dom v Trstu je bil zgrajen leta 1904 in je bil za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. V domu so imeli svoje prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, hotel Balkan, organizacija Edinost, različna društva, slovenska čitalnica, gledališče, telovadnica, glasbena šola, tiskarna, restavraciji in kavarna ter točilnica.