Tako bo v letu 2024 za 30 odstotkov več sredstev kot letos.

"V letu 2024 bo na voljo več kot pol milijarde evrov za znanost in inovacije, in sicer 415 milijonov evrov v proračunu ministrstva, skupno 35 milijonov evrov v proračunih ministrstev, skoraj 100 milijonov evrov pa bo na voljo iz evropskih sredstev. Glede na letošnje številke, 420 milijonov evrov, gre za 30-odstotno povečanje," je pojasnil Papič. Ob tem se je vprašal, od kod nekaterim ideja, da so za 40 odstotkov zmanjšali financiranje znanosti.

Opozoril je, da je v načrtu še dodaten dvig sredstev za znanost. V zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je zapisano, da morajo sredstva doseči odstotek BDP-ja.

V pripravi je novela zakona, v katero po Papičevih besedah želijo zapisati, da bo ta odstotek znašal 1,25 odstotka BDP-ja. Kot je spomnil, enako želijo tudi z novim zakonom o visokem šolstvu dvigniti obseg financiranja s sedanjih 0,6 odstotka BDP-ja na 1,5 odstotka.

"Ker visokošolski zavodi ne le izobražujejo, ampak tudi raziskujejo, pomeni, da gre tudi del teh sredstev za znanost," je pojasnil minister.

Pri inovacijah pa je Papič kot ključno izpostavil na novo ustanovljeno Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), pri kateri se zaključuje še imenovanje novega inovacijskega sveta. To bo po navedbah državnega sekretarja Matjaža Krajnca na začetku prihodnjega tedna. Za dvig produktivnosti in predvsem dodane vrednosti po ministrovem mnenju niso ključna le finančna sredstva, temveč tudi uspešen prenos akademskega znanja v gospodarstvo in širšo družbo in s tem namenom je ustanovljena agencija.

V tem okviru je omenil tudi vzpostavitev Centra za demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki bo predvidoma zaživel leta 2026 v Zasavju. "Gre za center z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo za razvoj na področju brezogljičnih tehnologij, to so vodikove tehnologije in baterijski sistemi," je pojasnil Papič.

Nadaljevali bodo tudi projekt vodikove tehnologije. Po uspešno zaključenem triletnem projektu pametnih omrežij, ki je potekal v sodelovanju z japonsko agencijo za napredne energetske in industrijske tehnologije (NEDO), sledi sodelovanje na področju vodikovih tehnologij, je dejal Papič.

Omenil je tudi, da se dogovarjajo s finančnim ministrstvom glede sklada tveganega kapitala kot nadaljevanju slada Vesna (za tehnološke inovacije) za zagonska in rastoča podjetja, ki ga sofinancira slovenska SID banka oz. Evropska investicijska banka (EIB).

V nadaljevanju se je minister dotaknil tudi nove visokošolske zakonodaje, ki jo pripravljajo že eno leto. Delovna skupina za pripravo novega zakona o visokem šolstvu, ki vključuje vse visokošolske deležnike, je sklenila pripravo koncepta. Predlog bo pripravljen na začetku prihodnjega leta, v javni obravnavi pa bo v juniju, je pojasnil Krajnc, ki je tudi član delovne skupine. Zakon med drugim spreminja način financiranja in ureja pogoje za podelitev koncesij v visokem šolstvu.