Seja odbora za zunanjo politiko. Foto: DZ/Matija Sušnik
Seja odbora za zunanjo politiko. Foto: DZ/Matija Sušnik

Podporo sklepu o priznanju Palestine so v šesturni razpravi napovedali v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica, na drugi strani pa so razloge proti nizali poslanci SDS-a in NSi-ja. Vladi oziroma koaliciji so očitali, da je predlog vložila tik pred evropskimi volitvami, in ga označili za predvolilni manever.

Poudarjali so tudi, da za priznanje Palestine niso izpolnjeni pogoji, ter opozorili, da vlada ni pretehtala posledic, ki jih bo imel za odnose med Slovenijo in Izraelom. Tako poslanci SDS-a kot NSi-ja so opozarjali, da ni pravi trenutek, da Slovenija podpre Palestino, tudi zato, ker nima legitimnega vodstva.

Poslanci iz vrst koalicijskih strank so na drugi strani poudarjali pomen čimprejšnjega priznanja Palestine, tudi zaradi vprašanja prihodnjih mirovnih pogajanj, ki bodo lahko produktivna le, če se bosta pogajala enakovredna partnerja.

Predsednik stranke SDS-a Janez Janša je presodil, da priznanje Palestine dolgoročno škoduje slovenskim interesom.

V NSi-ju sklepa niso podprli, a mu tudi niso nasprotovali.

Dokument o tem, kako je Palestina maja 1992 priznala Slovenijo

Poslanska in strokovna razprava

"V Gazi je danes pekel na zemlji, zato moramo priznati Palestino kot državo, zato moramo to storiti zdaj," je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Tako kot imajo svojo državo Izraelci, imajo to pravico tudi Palestinci, je dodala. Priznanje Palestine je dokončna potrditev dolgoletnega slovenskega stališča, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav, je poudarila. Priznanje po njenih besedah pomeni tudi stopnjevanje političnega pritiska za čimprejšnji začetek mirovnega procesa, ki bo pripeljal do trajnega miru. Ob različnih mnenjih, med drugim o primernosti trenutka in o tem, ali so za priznanje izpolnjeni mednarodnopravni pogoji, je stališča na seji predstavilo več mednarodnih pravnikov in diplomatov.

Diplomat Tone Kajzer, sicer predsednik strokovnega sveta SDS-a za zunanje zadeve, je spomnil, da danski parlament prejšnji teden ni podprl priznanja Palestine in med argumenti za to navedel, da niso izpolnjeni mednarodnopravni pogoji.

"Priznanje da, ampak ali je zdaj pravi trenutek," je vprašal mednarodni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič ter opozoril, da bi bilo napačno, če bi se priznanje zdelo kot nagrada Hamasu. Pri takih dejanjih je po njegovem mnenju zelo slabo, če politiko vodi javno mnenje, ne pa resen razmislek, ali pa celo drugi interesi.

Slovenija se lahko izkaže kot država, ki je razumela prelomnost trenutka in priznala Palestino kot državo, pa je menil nekdanji predsednik republike Danilo Türk, prav tako mednarodni pravnik. Izrazil je upanje, da bo DZ odločitev sprejel zdaj in da bo dala nov zagon slovenski zunanji politiki.

Tudi upokojeni veleposlanik Roman Kirn je ocenil, da je priznanje Slovenije treba gledati v kontekstu, da se s tem dejanjem podprejo napori tistih sil, ki si prizadevajo najti luč na koncu predora.

Da je priznanje politično vprašanje in politični akt, vendar ni nobene mednarodnopravne ovire, da se država tega ne bi lotila, je ocenila mednarodna pravnica Vasilka Sancin. Ob načelu odgovornost zaščititi mora vsaka država sprejeti vse mogoče ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje tovrstnih kršitev. Če je priznanje eden tovrstnih ukrepov, je zagotovo legitimno, je dodala.

Palestinska zastava. Foto: EPA
Palestinska zastava. Foto: EPA

Vprašanje priznanja Palestine je "vroče in bo vroče še dolgo", priznanje pa bo imelo posledice za Slovenijo in zelo malo za razmere na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik SDS-a Janez Janša. Razpravo v tednu pred evropskimi volitvami je označil za politično dejanje, ki ni povezano s solidarnostjo ali humanimi občutki.

Jernej Vrtovec (NSi) je menil, da je razprava močno okrnjena, ker se dogaja tik pred evropskimi volitvami. Strinjal se je s trditvami, da je trenutek priznanja po 7. oktobru lani precej bolj neprimeren, kot bi bil prej. Gre za državo, ki nima ustave, ne priznava pravil, ni demokratična, je dejal.

Matej Tašner Vatovec (Levica) se ni strinjal s tem, da Palestine ne bi smeli priznati zaradi dogodkov 7. oktobra lani, saj se ta "ni zgodil v vakuumu". Menil je, da bi morala Slovenija Palestino priznati precej prej.

Slovensko priznanje Palestine ni slepi naboj, ampak sporočilo, da se je treba vendarle začeti enakovredno pogovarjati, je dejal Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda). Predrag Bakovič (SD) pa je poudaril, da je priznanje pravi korak, saj bo ustvarilo enakovrednejše in pravične pogoje za pogajanja.

Po besedah Anžeta Logarja (SDS) je ključno vprašanje, ali ima priznanje smisel, če neposredno ali vsaj posredno ne prispeva h koncu morije v Gazi. Zanimalo ga je, kaj "solopriznanje" pomeni v odnosu med Slovenijo in Izraelom.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je opozorila, da poziv izraelskega zunanjega ministra Izraela Kaca, naj DZ ne sprejme sklepa o priznanju Palestine, razume kot vmešavanje Izraela v notranjepolitične zadeve Slovenije. Morda je posledica tega tudi predlog SDS-a za razpis referenduma, je menila. Na njeno izjavo se je odzval Janša. Tega, da se zunanje ministrstvo neke države odzove na napovedan akt druge države, po njegovem mnenju ni mogoče označiti za vmešavanje. Dodal je, da iransko zunanje ministrstvo poziva države, naj priznajo Palestino, slovenska vlada pa je temu sledila.

SDS je tik pred sejo odbora vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine, kar bo za vsaj 30 dni odložilo sprva za torek načrtovano odločanje na izredni seji državnega zbora. Za potrditev sklepa o priznanju Palestine je sicer v DZ-ju potrebna navadna večina poslancev, v primeru potrditve pa bi bil postopek priznanja Palestine v Sloveniji končan.

Do zdaj je Palestino priznalo 145 članic Združenih narodov, vendar med njimi ni večine zahodnih držav. V zadnjem mesecu so jo priznale Španija, Irska in Norveška ter še štiri karibske države.

Sklep o priznanju vlada sprejela v četrtek

Vlada je sklep o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države soglasno sprejela v četrtek. Premier Robert Golob je ob tem pojasnil, da gre za priznanje Palestine v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v prihodnjem mirovnem sporazumu.

Sorodna novica Stranka SDS vložila predlog za posvetovalni referendum o priznanju Palestine. Koalicija kritična.

Predlagatelji izredne seje DZ-ja, poslanci vseh treh strank vladne koalicije, so v obrazložitvi zapisali, da je slovensko priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države edina prava pot v podporo miru, stabilnosti in varnosti v regiji in rešitvi dveh držav.

Kot je na seji odbora povedal opozicijski poslanec Zvonko Černač, je SDS vložil tudi predlog za sklic javne predstavitve mnenj glede vladnega predloga o priznanju Palestine, ki pa so ga člani odbora zavrnili z devetimi glasovi proti in šestimi za.

Kot je še dejal Černač, bi tako med drugim dobili odgovore, kakšne zunanjepolitične posledice bi imelo priznanje Palestine za Slovenijo. Poudaril je tudi, da hitrost, s katero potekajo postopki za priznanje Palestine, ni potrebna.