Omenjena trojica držav se je s to bolj ali manj simbolno gesto v podporo miru v regiji in rešitvi dveh držav pridružila približno 140 članicam Združenih narodov od skupno 193, ki so palestinsko državo že priznale. Njihovi uradi na Zahodnem bregu bodo tako verjetno postali veleposlaništva.

Priznanje po njihovem mnenju pomeni podporo zmernim palestinskim silam za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu in spodbudo za druge evropske države, da storijo enako.

Sanchez: Bistvena zahteva, če želimo doseči mir

"Priznanje palestinske države ni le stvar zgodovinske pravičnosti (...), je tudi bistvena zahteva, če želimo doseči mir," je v televizijskem nagovoru pred sestankom svojega kabineta, na katerem je ta potrdil priznanje Palestine, dejal Sanchez. Poudaril je, da ta poteza ni uperjena proti nikomur, še najmanj pa proti Izraelu.

Glede meja Palestine je Sanchez pojasnil, da Španija ni pristojna za določanje meja drugih držav, vendar pa, da je stališče Madrida popolnoma v skladu z resolucijami ZN-a in stališčem EU-ja. To pomeni, da Madrid priznava
Palestino v mejah iz leta 1967.

Po njegovih besedah je priznanje Palestine edini način za mirno prihodnost in sobivanje Izraelcev in Palestincev. "Ta odločitev odraža tudi naše odločno zavračanje Hamasa, ki nasprotuje rešitvi dveh držav," je poudaril premier iz vrst socialistov in obsodil napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra.

Dodal je, da njegova vlada Izrael priznava za prijateljski narod, ki ga zelo ceni in spoštuje ter si prizadeva za "čim močnejše odnose" z njim. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je medtem Sancheza na omrežju X označil za nekoga, ki napeljuje h genocidu nad Judi.

"Norveška že več kot 30 let ena najbolj gorečih zagovornic palestinske države"

Priznanje Palestine je potrdila tudi Norveška. "Norveška je že več kot 30 let ena najbolj gorečih zagovornic palestinske države," je dejal zunanji minister te države Eide. Ob tem je obsodil pomanjkanje "konstruktivne zavezanosti" Izraela rešitvi dveh držav. "Verjamem, da bo palestinska vlada nadaljevala težavno delo na področju reform in postavila temelje za upravljanje na Zahodnem bregu in v Gazi po prekinitvi ognja," je dodal.

Irska: Želimo ohraniti upanje

Španiji in Norveški je nato sledila še Irska. "Irska vlada je priznala Palestino kot suvereno in neodvisno državo in se strinjala za uvedbo polnih diplomatskih odnosov med Dublinom in Ramalo," so sporočili. Dodali so, da so se za to potezo odločili, da bi "ohranili upanje", in ob tem pozvali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, naj začne poslušati svet in ustavi humanitarno katastrofo v Gazi.

"Zgodovinski dan"

Uradno priznanje palestinske države pomeni "zgodovinski dan", omogočilo bo vnovični zagon mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, pa so v Bruslju v ponedeljek napovedali zunanji ministri Norveške, Irske in Španije dan pred omenjenim korakom. Irski zunanji minister Micheal Martin je po poročanju Radia Slovenija spomnil, da mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, že desetletja govori o podpori rešitvi dveh držav v okviru meja iz leta 1967, vendar želena končna rešitev ni še nič bližje. Na očitke Izraela, da je priznanje Palestine nagrada za terorizem, pa je dejal: "Nič ni dlje od resnice. Priznali smo tako državo Izrael kot Palestino prav zato, ker želimo normalizacijo odnosov med obema narodoma."

Zunanji ministri so še izrazili upanje, da bo njihova odločitev pospešila prizadevanja za ustavitev ognja v Gazi, ki traja že sedem mesecev, in da jim bodo sledili še drugi. "Vemo, da so številne evropske države na poti k priznanju ali razmišljajo o tem, in upamo, da bodo sledile," jih je pozval norveški zunanji minister Barth Eide.

Španija, Irska in Norveška so priznanje Palestine napovedale tudi v želji po spodbuditvi začetka političnega procesa za končanje vojne, ki je od lanskega oktobra v Gazi zahtevala že več kot 36.000 življenj. Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je v nedeljo priznanje označil kot pravično za palestinsko ljudstvo in najboljše jamstvo za varnost Izraela.

Palestinci potezo pozdravljajo, Izrael odpoklical veleposlanike

Palestinci so napovedi o priznanju pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa jih je obsodil kot nagrajevanje terorizma palestinskega gibanja Hamas, ki je z napadom na Izrael 7. oktobra lani izzvalo izraelsko ofenzivo na Gazo. V odgovor je med drugim španskemu konzulatu v Jeruzalemu od 1. junija prepovedal izvajanje konzularnih storitev za Palestince. Izrael je ob tem odpoklical svoje veleposlanike iz Dublina, Madrida in Osla, veleposlanike omenjenih treh držav pa poklical na zagovor, kjer jim je predvajal videoposnetke Hamasove ugrabitve izraelskih talcev.

Članice Evropske unije niso enotne glede priznanja Palestine. Kot poročajo tuji mediji, so priznanju Palestine med državami članicami EU-ja poleg Slovenije naklonjeni tudi Malta, Belgija in Luksemburg. Francija je po drugi strani sporočila, da zdaj ni pravi čas za tak korak, Nemčija pa vztraja, da je rešitev dveh držav mogoče doseči le z dialogom.

Je pa v zadnjih dneh v Bruslju potekal niz srečanj o vojni v Gazi. O nadaljnjih korakih Unije v zvezi z njo so v ponedeljek govorili zunanji ministri članic. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po zasedanju povedala, da priznanja za zdaj ni napovedala nobena dodatna država.

Slovenska vlada o posredovanju priznanja Palestine v DZ-ju na četrtkovi seji

Slovenija se tako kljub nekaterim pričakovanjem danes še ne bo pridružila Norveški, Španiji in Irski, bi pa bila lahko, kot kaže, prva država, ki jim bo sledila. Premier Robert Golob je namreč v ponedeljek sporočil, da bodo na četrtkovo sejo vlade uvrstili sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor. Dodal je, da bo Slovenija nadaljevala usklajevanja s podobno mislečimi državami z namenom, da ustvari maksimalni pritisk za takojšnje premirje in izpustitev talcev v Gazi.

Fajon je dejala, da bi lahko državni zbor o priznanju Palestine odločal prihodnji teden. S priznanjem bo po besedah ministrice Slovenija sporočila tudi, da je izraelsko nadaljevanje vojaške operacije nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Sorodna novica Pirc Musar: Skrajni čas je za priznanje Palestine. Fajon: DZ naj odloča čim prej.

Švedska leta 2014 kot prva zahodna članica EU-ja priznala Palestino

Palestino priznavajo številne države na Bližnjem vzhodu in v Afriki, ne pa ZDA, Kanada in večina držav Zahodne Evrope. Neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico je med prvo palestinsko intifado enostransko razglasil takratni palestinski voditelj Jaser Arafat 15. novembra 1988. Alžirija je bila prva, ki jo je uradno priznala, v nekaj tednih se je pridružilo več deset drugih držav, med njimi večina arabskih, Indija, Turčija, večina Afrike in več držav srednje in vzhodne Evrope, med njimi Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija in tedanja Češkoslovaška. Nekdanja Jugoslavija je Palestino priznala novembra 1988.

Naslednji val priznanj je sledil v letih 2010 in 2011, ko je bil bližnjevzhodni mirovni proces v krizi. Več držav Južne Amerike, med njimi Argentina, Brazilija in Čile, se je odzvalo na poziv Palestincev k priznanju njihove države. Leta 2012 je nato Generalna skupščina Združenih narodov z veliko večino potrdila, da postane Palestina država opazovalka nečlanica. Švedska, kjer živi velika palestinska skupnost, je leta 2014 postala prva zahodna članica Evropske unije, ki je priznala Palestino kot samostojno in neodvisno državo.

Danski poslanci zavrnili priznanje

Danski parlament je zavrnil predlog levo usmerjenih strank o priznanju Palestine in tako podprl stališče vlade, da pogoji za priznanje palestinske države še niso izpolnjeni.

Poslanka Alternative Sascha Faxe je v razpravi priznanje Palestine označila za edini način za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da se velika večina danskih politikov strinja, da trajnega miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez rešitve dveh držav, sama pa da v priznanju vidi način za zagotovitev pravic navadnih Palestincev.

Zunanji minister Lars Lokke Rasmussen, ki se razprave v parlamentu ni udeležil, je pred tem že povedal, da danska vlada Palestine ne more priznati, ker ta nima delujočih oblasti ali nadzora nad svojim ozemljem na območju Gaze in Zahodnem bregu. Izrazil pa je upanje, da bo nekega dne to mogoče.

Danska ni edina članica Evropske unije, ki še ni priznala Palestine. Medtem ko so Norveška, Irska in Španija palestinsko državo danes priznale, je več članic povezave ocenilo, da za to še niso izpolnjeni pogoji. Da trenutno ne razmišljata o priznanju, sta med drugim sporočili Francija in Nemčija.