Ministrica za evropske in zunanje zadeve Tanja Fajon je v Odmevih v pogovoru z voditeljico Tanjo Starič pojasnjevala, zakaj Slovenija ne bo priznala Palestine skupaj z nekaterimi drugimi državami, in svoj nastop na izraelski televiziji, ki je naletel na veliko kritik.

Sorodna novica Golob pozdravil napoved treh držav o priznanju Palestine: Več držav bo z nami, močnejši bo naš vzvod

Zakaj Slovenija, ki se je dogovarjala s temi državami, v torek ne bo priznala Palestine?
Slovenska vlada je 9. maja začela postopek priznanja Palestine. Ne vidim razloga za odlašanje. Res pa je, da se trudimo pridobiti čim več držav. Ves čas smo v stalnem stiku, tako predsednik vlade kot jaz sama, najprej s kolegi iz Irske, Španije in Norveške, pa tudi drugimi državami.

Ampak oni bodo, mi pa ne.
Mi smo začeli postopke in mi smo pravzaprav sprožili ta val in takrat tudi pozvali vse države v Evropski uniji, naj nam sledijo. To se pravzaprav zdaj dogaja, tako da nismo nič zamudili. Iskreno, osebno si to želim in jutri bo spet priložnost na vladi, ko bom predstavljala svojo pot na Bližnjem vzhodu. Danes še bolj kot prej verjamem, da ni druge poti kot priznanje Palestine. Na eni strani signal Palestincem, da imajo pravico do samoodločbe, na drugi pa pritisk na izraelsko državo.

Sorodna novica Norveška, Irska in Španija bodo 28. maja priznale Palestino. Netanjahu: To je nagrada za terorizem.

Ravno zato velik del slovenske javnosti ne razume, zakaj vlada tega ne stori. To pravi tudi koalicijska stranka Levica.
Vlada je začela postopek. Mi s tem postopkom delamo tudi pritisk in pridobivamo podporo širše javnosti, tako da ne bomo sami ...

Ali pričakujete, da bo še kakšna druga država?
Moje priročilo kot ministrice vladi je, da lahko to takoj storimo – takoj pošljemo sklep v državni zbor. Vlada bo o tem odločala, odločal bo državni zbor. Skrajni datum, ki smo ga v sklepih določili – in to je nepovratni postopek –, je 13. junij. Vesela sem, da so se druge države odločile, in si želim, da se nam pridruži še kakšna država. V nedeljo imamo srečanje enako mislečih držav v Bruslju skupaj z arabskimi partnerji.

13. junija bo vlada poslala predlog v parlament. Kaj to pomeni?
Najpozneje. Lahko pa tudi jutri, če se tako odloči.

Torej, 13. junij je skrajni rok za vlado, potem pa imamo še parlamentarni postopek.
Tudi v drugih državah so različni postopki. Težko govorim, kako je v vsaki. Nekatere govorijo o 28. maju, nekatere imajo še postopke v parlamentih, pri nekaterih zadostuje odločitev vlade. Pri nas je še odločitev v državnem zboru.

Pogoji so zbodli velik del javnosti. Zakaj pogoji? Pogoji so takšni, da so praktično neizvedljivi: izpustitev talcev, dogovor o miru ... To se ne bo zgodilo 13. junija. Ali to lahko pomeni, da vlada ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni in lahko postopek traja še dlje?
Predlog je bil, da se v sklepe zapiše "pogoji". Temu sem zelo odločno nasprotovala. Zdaj spremljamo, kakšen bo napredek. Predvsem si želimo doseči, da obe strani, Hamas in Izrael, sedeta za pogajalsko mizo, vzpostavita premirje, izpustitev talcev, več humanitarne pomoči, in da na drugi strani damo sporočilo tudi palestinski oblasti v Ramali, da jim želimo pomagati, da se bodo opolnomočili in da bodo lahko enkrat tudi prevzeli nadzor v Gazi. Naš postopek se lahko zapelje jutri, lahko se zapelje v naslednjih dneh. Ključno je naše sporočilo. Naredili smo nepovratni proces. Slovenija je bila prva v tem valu, ki je sprožila postopek za priznanje Palestine.

Sorodna novica "Ne orožju skozi Luko Koper." Bo Slovenija preverila tovor ali pogledala vstran?

Del slovenske politike temu nasprotuje. Evroposlanec Milan Zver je napovedal, da bi lahko največja opozicijska stranka sprožila ustavno obtožbo zoper vlado. Ali je to vprašanje, za katero menite, da je zanj nujno politično soglasje, in kaj pomeni, če del politike temu ostro nasprotuje?
Rekla bom samo eno. Če Slovenija, zunanja politika, vlada sledi temu cilju, spoštuje mednarodno pravo, spoštuje listino Združenih narodov, svetovni red, čeprav skrhan, potem danes ni druge poti za varnost Izraelcev, kot je palestinska država. Imamo resolucije, ki to potrjujejo, imamo leta 67 tudi podlago za meje, Gaza, Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem ...

Vemo, da bo zdaj težko.
Ampak tudi če se bodo dogovorili drugače; kar smo zapisali, je bistveno sporočilo. Priznavamo obstoj Palestincev in njihovo pravico do samoodločbe.

Predvsem na družbenih omrežjih smo videli precej kritik na račun vaše izjave ob tragični nesreči iranskega vodstva. Bilo je več mrtvih. Kaj ste pravzaprav mislili s to izjavo?
Sožalje v ponedeljek zjutraj. To sem povedala v intervjuju za izraelsko televizijo, ki je bil dogovorjen že teden dni prej. Pred obiskom v Tel Avivu sem v ponedeljek zjutraj iranskemu narodu izrazila sožalje ob helikopterski nesreči. To je storila Evropska unija, to je storil vodja evropske diplomacije, predsednik Evropskega sveta, ne nazadnje je Varnostni svet v ponedeljek imel minuto žalovanja in tudi papež Frančišek. Če potegnem črto: gre za redno diplomatsko prakso, izraz pietete. Na drugi strani pa nič ne spreminja slovenskih stališč do grobe politike iranskega režima, ko gre za vprašanja kršitve človekovih pravic, predvsem pravic žensk in otrok. To vsakič znova v vsakem forumu ponovim kot stališče slovenske vlade.