Kot je povedal, so se prejšnjo sredo pri zunanjem ministru Dimitriju Ruplu dobili starosta mednarodnega prava v Sloveniji, Borut Bohte, in trije njegovi učenci - Mirjam Škrk, Miha Pogačnik in on sam. Dobra novica je, da smo se v vseh bistvenih rečeh praktično stoodstotno sporazumeli, je povedal in na vprašanje, ali so si enotni, da Slovenija ima stik z mednarodnimi vodami, odvrnil, da nedvomno.

Kot je povedal Pavliha, je nedvomno, da je Slovenija v času nekdanje SFRJ imela stik z odprtim morjem. Šlo je namreč za eno morje in vse republike so imele neposreden stik z odprtim morjem.

Po razpadu SFRJ pa se pojavlja vprašanje, ali ta stik še vedno obstaja zaradi nasprotovanja sosed. Tu pa je treba opozoriti na dvoje: da ne gre posegati v pridobljene pravice - in Slovenija ima pridobljeno pravico do izhoda na odprto morje -, pa tudi na samo pravico, ki izhaja iz več virov mednarodnega prava.

Žal konvencija o pomorskem pravu o tem molči, ampak tu so drugi argumenti: pravica do izhoda na odprto morje izhaja iz običajnega mednarodnega prava, torej prava, ki ni nujno napisano, ki izhaja iz prakse držav, pravne doktrine, raznih knjig, monografij, ki jih pišejo pravni strokovnjaki, in tudi iz
sodne prakse.

Neposreden dostop do odprtega morja je po njegovem moč enačiti s pravico do izhoda na odprto morje, saj gre v bistvu za uresničitev takšne pravice. "Ko imaš enkrat neizpodbitno stik z odprtim morjem, potem je ta tvoja pravica realizirana. Pri nas bi bila nedvomno realizirana s končno ratifikacijo sporazuma Račan-Drnovšek," je dejal.

Sodna praksa, doktrina in običajno mednarodno pravo nam je tu po besedah Pavlihe naklonjeno. Pri tem je spomnil na primer razmejitve morja med Francijo in Monakom, kjer je šlo za podoben položaj, čeprav ga je hrvaški akademik Davorin Rudolf označil kot poseben slučaj.

Če bi tu upoštevali kriterije sredinske črte, ki jih navaja hrvaška stroka, potem bi Monako končal s trikotnikom teritorialnega morja, ki bi bilo krajše od 12 morskih milj, kar je dovoljena dolžina za dostop do mednarodnih voda po mednarodni konvenciji. Ampak upoštevajoč tradicionalno pravico do izhoda do odprtega morja je Francija privolila v koridor, ki sedaj pripelje Monako do odprtega morja, je pojasnil Pavliha.

Po njegovem je tudi moč postaviti vzporednice s tem primerom in sporazumom Drnovšek-Račan o meji iz leta 2001. Pavliha je spričo skorajšnjega članstva Slovenije v EU opozoril na dejstvo, da moramo vedeti, kje je meja, če bomo skušali uresničevati schengenski režim na zunanji meji EU. "Z drugimi besedami je v interesu EU, da bo čimprej dosegla razmejitev teritorialnega morja, t.i. modre meje med Slovenijo in Hrvaško, da bo potem lahko Slovenija uresničevala schengen na tej meji," je menil.

Po njegovih besedah pa zadnje izjave evropskega komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja in drugih kažejo na to, da EU ne postaja ravnodušna, obratno, pomagala nam bo, da bomo ta problem čim prej rešili.