Državnozborski odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je razpravljal o položajnem dodatku in plačilu dežurstva. Znano je, da Fides predlaganim rešitvam ostro nasprotuje. Vlada predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov.

Položajni dodatek je zdaj določen do višine 20 odstotkov, ministrica Irma Pavlinič Krebs pa je razložila, da bi ga z novelo zakona o plačah v javnem sektorju radi znižali na 12 odstotkov, ker naj bi ugotovili, da so različne dinamike uvrščanja v plačne razrede stvari privedle do nerazumnega stanja. "Posamezni predstojniki imajo manjše osebne prejemke kot njihovi podrejeni, ki vodijo posamezne enote. Zaradi krize in pričakovanja ureditve teh notranjih razmerij je smiselno znižati višino položajnega dodatka," je ministrica utemeljila načrte vlade.

Sporno določanje višine dodatka za dežurstva
Druga, še spornejša zadeva pa je določanje višine položajnega dodatka in nadomestil za dežurstvo. Ministrica je znova postavila vprašanje, ali je plačilo dežurstev urejeno javnofinančno vzdržno.

Ura dežurstva bo po besedah ministrice tudi po novem vredna 30 odstotkov več kot ura v rednem delovnem času, predlagajo pa znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, torej za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se prištevajo k tem 30 odstotkom. To bi po njenih besedah prihodek od dežurnega dela zmanjšalo največ za 15 odstotkov, tako da izjave, da bo z novelo zakona dežurstvo plačano za polovico manj, po njenem mnenju ne držijo.
Nostalgija ali odprava anomalij?
Razložila je tudi, da je bila višina dodatkov pred prehodom na novi plačni sistem urejena tako, da se je ločilo plačevanje efektivnega in neefektivnega dela, ob prehodu na novi plačni sistem pa je dežurstvo postalo efektivno delo. A predsednik Fidesa Konrad Kuštrin ji je odvrnil, da je zdajšnja ureditev posledica evropske direktive o delovnem času. "Ne vem, od kod nostalgija po letu 1980, ko so ugotovili, da so zdravniki preveč plačani, in določili efektivno ter neefektivno delo," je bil oster.

Ministrica je izpostavila še težavo nesorazmernega plačevanja dežurstev zaradi povečane osnove drugačnega obračunavanja. "Ni razloga, da je cena dežurne ure različna," je dejala. Razložila je, da bi se dežurna mesta določala glede na obremenitev posameznika. Z vsemi temi ukepi bi po njenem mnenju odpravili anomalije, ki so se pojavila s prehodom v nov plačni sistem.

Vlada in Fides na nasprotnih bregovih
Vlada in Fides torej ne najdeta skupnega jezika. Kuštrin je zato že napovedal trdo sindikalno jesen za zdravnike. Opozarja namreč, da je dežurstvo nujno za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in da so zdravniki v dežurstvo razporejeni. Znova je omenil to, da se dežurstvo predstavlja kot največja težava v zdravstvu, medtem pa da se pozablja na odtekanje denarja skozi javna naročila in investicije.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi pa je mnenja, da "globalno gledano s tem zakonom dobiva 11 funkcionarjev, nekaj čez 150.000 javnih uslužbencev pa zgublja". Utemeljitev za spremembe pri položajnem dodatku je označil "za navadno demagogijo". O dežurstvih Posedi meni, da ne gre za zgodbo o zdravnikih, ampak za "zgodbo o tem, kako nekomu, ki mora delati pod zahtevnejšimi oziroma manj ugodnimi delovnimi pogoji, znižati plačo".

Po razpravi so člani odbora glasovali, večina pa je bila proti črtanju členov o položajnem dodatku in dežurstvu. So pa sprejeli dopolnila koalicijskih poslanskih skupin, ki nekoliko odmikajo uveljavitev nekaterih določb.