Za pravice zaposlenih v zaporskem sistemu se v sindikatu državnih organov Slovenije bojujejo že deset let, pojasnjuje predsednik Frančišek Verk. V tem času so doživljali tako vzpone kot padce, vendar pa nikoli še ni bilo tako slabo kot danes.

Pravosodni policisti so tako "obremenjeni do skrajnosti" - nekateri med njimi opravijo tudi do 60 nadur mesečno, a še te niso plačane v celoti. Delo v takšnih razmerah pa ima zanje tudi posledice, saj ima že desetina zaposlenih zmanjšano sposobnost dela. Nekateri od njih tako ne smejo nositi orožja, spet drugi ne smejo voziti službenih vozil, je dejal Verk.

Neodzivni URSIKS
Ob tem je pojasnil, da ministrstvo za pravosodje do neke mere še prisluhne predlogom sindikata, medtem ko generalni urad Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij potrebam zaporskega sistema ne sledi. Po Verkovem prepričanju bi bila zato potrebna temeljita reorganizacija generalnega urada uprave oz. radikalna sprememba njihovega načina dela. Generalni direktor uprave Dušan Valentinčič namreč ničesar ne naredi za drugo oblike varčevanja, razen varčevanja na zaposlenih, opozarja Verk in dodaja, da je velika težava tudi pomanjkanje usposabljanja in izobraževanja paznikov.

Zato bodo v sindikatu naredili vse, da pride do reorganizacije in razbremenitve paznikov, je napovedal Verk. V nekaterih zaporih je tako že padla ideja o stavki do izpolnitve zahtev, in to kljub zakonski določbi, ki stavko paznikov praktično onemogoča. Verk pa tudi napoveduje, da bodo pazniki ob prostem času na delovne razmere v zaporih in na svoje zahteve začeli opozarjati tudi pred poslopjem državnega zbora.

30 novih pravosodnih policistov ne bo odpravilo težave
Pred časom so se dogovorili za 30 novih pravosodnih policistov in strokovnih delavcev, je spomnil Verk. Vendar pa bodo na nove paznike čakali vsaj do novega leta, poleg tega se bodo morali vsaj leto dni še usposabljati, zato jim kratkoročno ne bo uspelo ublažiti stiske zaposlenih. Poleg tega pa niti teh 30 novih delavcev ne bo nadomestilo kadrovskega izpada, saj so se nekateri pazniki upokojili, nekaj pa jih je žal tudi umrlo, je povedal Verk. Tudi če bi torej v zaporskem sistemu dobili teh 30 zaposlenih, to ne bi bilo dovolj, saj bi jih za varno in strokovno delo potrebovali vsaj še enkrat toliko, je pojasnil.

Le kdo bo delal, če nadure ne bodo plačane?
Predsednik organizacije sindikata Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni Mitja Jeras je ob obremenjenosti paznikov opozoril na problematiko prenizkih sredstev za nadure. Poudaril je, da od paznikov ne more pričakovati, da bodo nadure opravljali, če ne bodo tudi plačane. Preobremenjenost paznikov je izpostavil tudi Siniša Vuković iz sindikalne organizacije koprskega zapora.

Kamil Fras, ki vodi sindikalno organizacijo ZPKZ Maribor, je med drugim opozoril na star in iztrošen vozni park njihovega zavoda ter na pomanjkanje komunikacijske opreme. Predsednik organizacije sindikata ZPKZ Ig pri Ljubljani Janez Štalec pa je izpostavil težave s porodniškimi dopusti, saj v tem ženskem zaporu prevladujejo paznice.