Minister za pravosodje je napovedal, da bo "problem rešen" na eni prvih sej vlade po počitnicah, saj je bil na vladi že dosežen dogovor, ki bo omogočil dodatno zaposlovanje pravosodnih policistov.

Premalo paznikov in preveč zapornikov
Ti so dodatne okrepitve sicer že dobili s prerazporeditvijo carinikov, saj so jih 12 že (pre)zaposlili, za dva pa postopki prezaposlitve še potekajo, je dejal direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič, ki je opomnil, da te zaposlitve niso dovolj. Za normalizacijo dela bi skupaj namreč potrebovali 53 novih zaposlitev, od tega osem strokovnih delavcev in 45 pravosodnih policistov.

Kadrovska podhranjenost še zlasti velja za koprski zapor, saj bi potrebovali vsaj še deset pravosodnih policistov.

Velika težava je tudi prenatrpanost zaporov, ki so kljub povečanju zaporniških kapacitet še vedno za več kot 6 odstotkov prezasedeni (koprski celo 22-odstotno), je opozoril Valentinčič. Pličanič rešitev vidi v gradnji novega ljubljanskega zapora, pri čemer se zavzema za "neko obliko javno-zasebnega partnerstva". Če bi se ta način obnesel, bi ga lahko uporabili tudi pri drugih primerih prostorske stiske, je prepričan minister.

Finančno "dihajo na škrge"
Zapori imajo tudi finančne težave, saj so v preteklosti že racionalizirali poslovanje in zdaj, kot je dejal Pličanič, "dihajo na škrge". Vlada naj bi zato zagotovila nekaj proračunskega denarja za materialne stroške. Obetajo se tudi spremembe na področju dela zapornikov. Tako naj bi javne gospodarske zavode ukinili in delo organizirali znotraj zaporov. Omenjeni javni gospodarski zavodi namreč že leta poslujejo z izgubo in zato vsako leto potrebujejo nova in nova proračunska sredstva.

Pličanič je koprski zapor sicer obiskal tudi zato, da je podelil pohvale vsem, ki so pomagali ob julijskem požaru v eni izmed zaporniških celic. Zapornik je v poskusu samomora zanetil požar. V požaru so bili poškodovani zapornik in dva paznika, smrtnih žrtev pa ni bilo.

Med koprskimi zaporniki je tudi Črnigoj
V koprskem zaporu kazen prestaja tudi Dušan Črnigoj, ki kazen, tako kot drugi obsojeni gospodarstveniki, prestaja na polodprtem oddelku, je za Radio Slovenija poročala Nataša Ugrin. Nekdanji predsednik uprave Primorja prestaja 14-mesečno zaporno kazen. Obsojen je bil v zadevi Čista lopata.