Slovenski zapori se že veliko časa soočajo na eni strani s prenatrpanostjo z zaporniki, na drugi pa s premajhnim številom paznikov. Pritožujejo se torej obe strani. A prišlo naj bi do premikov na bolje. V okviru usklajevanja rebalansa proračuna je nameč pravosodno ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva za plače zaposlenih in dodatno zaposlitev 47 paznikov v višini okoli 2,5 milijona evrov. Prav tako pa so se z finančnim ministrstvom dogovorili za dodatnih 600.000 evrov za opremo paznikov.

Pazniki izvzeti tako kot vojaki in policisti
Po Zalarjevih besedah so predlagali, da se zaposleni v zaporih izvzamejo iz načrtovanega zniževanja števila zaposlenih v javni upravi. Enako potezo naj bi sicer predlagala tudi obrmambno ministrstvo za vojake in notranje ministrstvo za policiste. Ministrstvi za finance in javno upravo sta predlog podprli, sedaj pa je na potezi vlada. Zagotovil pa je, da ne bo prišlo do odpuščanja zaposlenih v zaporih. Zavzel se bo tudi za konstruktiven dialog, ki ga nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.

Sindikat: Potrebnih je dodatnih 240 paznikov
Dodatno število zaposlenih pa naj ne bi bilo dovolj. Predsednik sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk je namreč na seji pred tem pojasnil, da bi morala vlada odobriti dodatnih 240 zaposlitev v zaporih, delovni pogoji pa da še nikoli niso bili tako slabi. Na sejo je bil vabljen tudi Zalar, a se je opravičil, ponovno pa ga bodo povabili na sestanek, ki bo 10. februarja.

"Naš delodajalec sistematično krši človekove pravice zaposlenih v zaporih, da ne bi kršil človekove pravice zapornikov," ocenjuje Verk. Problem naj bi bile dodatne naloga, visoko število nadur.

Želijo tudi plačan presežek nadur
Če se ne bodo mogli zmeniti z njihovim neposrednim delodajalcem, se bodo morali odločiti za stavko, ki jo načrtujejo za 10. marec. Po Verkovih besedah bodo med stavko pazniki delali v skladu z delovno zakonodajo, torej le 20 nadur na mesec, prav tako pa ne bodo sprejemali paketov za zapornike. Bodo pa opravljali prevoze pripornikov na sojenje ali k zdravniku, je še pojasnil.

Njihova temeljna zahteva je spraviti njihovo delo v okvire pozitivne zakonodaje, saj imajo pazniki plačanih le 20 nadur na mesec, čeprav jih opravijo tudi na primer 40. Druge nadure se prenesejo "v neko svetlo bodočnost." Verk je tako prepričan, da so nadure najcenejše za državo, pazniki pa tako "več vidijo zapornike kot svoje družinske člane". Med zaposlenimi zato prihaja tudi do večjega števila psihosomatskih obolenj, razpadov družin in podobnih pojavov.

Za neplačane nadure 650 evrov neto
Trenutno je v zaporih zaposlenih več kot 500 paznikov, ki so v letu 2007 naredili 16.500 nadur, lani pa nekaj manj kot 20.000 nadur. Poleg tega je bilo leta 1997 v zaporih 700 obsojencev, dvanajst let kasneje pa jih je 1.400, čeprav je skupna zmogljivost po evropskih merilih 1.103 zaporniki.

Začetni osebni dohodek paznika je bil junija približno 650 evrov neto, znesek pa se pozneje povečuje glede na zahtevnost delovnega mesta, števila nadur, nočnih izmen oziroma s številom nadur ipd.

Stiska v zaporih nič novega
Iz slovenskih zaporov smo v zadnjem letu slišali že o mnogih zgodbah: v Dobu ovadili 7 paznikov, ki mučili in pretepali obsojence, eden izmed zapornikov je zbežal ter zatem storil samomor, skupina zaprtih na ljubljanski Povšetovi pa je zagrozila celo s skupinskim samomorom, če se ne bodo izboljšale razmere.

Na seji pa je predsednik sindikata zapora na Dobu Bojan Lavrič pojasnil, da se je večina omenjenih postopkov proti paznikom, ki so mučili obsojence, ustavila oziroma se je končala pozitivno za paznike. Vsi disciplinski postopki so po Lavričevih besedah končani, nimajo pa še vseh sklepov disciplinske komisije.

B. K.