Osnovni namen žepnice je, kot je dejala ena izmed avtoric Ljubica Marjanovič Umek, da so na enem mestu prikazani primerjalni podatki za različne ravni izobraževanja z vidika strukturnih kazalcev kakovosti.

Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta je poudaril, da je poročilo OECD-ja, ki ga vlada uporablja kot argument za varčevanje, pisano samo z ekonomske perspektive in je zato pristransko. Predlagani vladni ukrepi so po njegovem sporni, pri čemer nasprotuje prenosu dela osnovnošolskih sredstev v visoko šolstvo.

Glede predlaganih šolnin v visokem šolstvu pa je spomnil, da izkušnje drugih držav kažejo, da tudi odložene šolnine negativno vplivajo na študente iz socialno šibkih družin.

Kodelja: Ekonomski vidik ne more biti edino merilo
Če bi se predlagani vladni ukrepi v celoti uresničili, bi to imelo dolgoročno negativne posledice za slovensko šolstvo in življenje v določenih odmaknjenih krajih. Poleg tega samo poročilo ne prinaša nekih novih spoznanj, ampak nove interpretacije, poudarja Kodelja in dodaja, da je ena takšnih ravno ta o ukinjanju podružničnih šol.

"Do sedaj je namreč pri nas veljalo, da so podružnične šole neka vrednota, z vidika poročila OECD-ja je to nekaj, kar je odveč in neracionalno, in z ekonomskega vidika morda je res. Ampak ne more biti samo ekonomski vidik, kar šteje," je še dejal Kodelja.
Zavora za razvoj države
Predlagani ukrepi za reševanje finančne krize tudi krepko zaustavljajo prizadevanja slovenskih raziskovalcev, da bi z vrhunskimi raziskavami, izobraževanjem in uvajanjem novih tehnologij Slovenijo uvrstili med tehnološko razvitejše države ter dvignili dodano vrednost, menijo na Inštitutu Jožef Stefan (IJS).

V predlaganih ukrepih je po mnenju znanstvenega sveta IJS-ja najbolj skrb vzbujajoče sporočilo, da znanje ni vrednota, ki jo država potrebuje in podpira. Posledice ukrepov bodo najprej prizadele predvsem mlajše raziskovalce, za katere je Slovenija že odštela najvišja mogoča sredstva za izobraževanje in bodo posledično podarjena državam, ki jih zdaj z odprtimi rokami sprejemajo, so prepričani na IJS-ju.

Raje bodo ostali v tujini
Z ukrepi se bodo zaprle poti prav tistim, od katerih pričakujejo, da bodo odpirali nova področja in uvajali nove tehnologije. Izrazito se zapirajo vrata tudi povratnikom s podoktorskih izobraževanj v tujini, kjer so pogoji trenutno bistveno boljši.

Napovedani ukrepi vodijo tudi k ukinitvi tehnološko-razvojnih projektov, torej projektov, ki imajo pomembno industrijsko dimenzijo. Ukrepi zato po navedbah ZS IJS-ja učinkovito zaustavljajo projektno sodelovanje med raziskovalno sfero in industrijo in s tem povzročajo izgubo perspektiv za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj.