Leskovar danes pripoveduje, da so v planinski krožek vabili otroke, vodja pa ga je posilil dvakrat na izletu in enkrat pri njem doma. Svoja čustva opisuje z besedami: "Veš, da se ti je neki slabega zgodilo, ne znaš pa opredeliti, poskušaš iti naprej z svojim živiljenjem in to nekam potlačiti, to nekaj časa gre, potem pa spet izbruhne."

Osem let po dogodku je srečal svojega posiljevalca
Leskovarjevi potlačeni spomini so privreli na dan osem let po dogodku, ko je naključno srečal svojega posiljevalca. "Ker sem ga srečal v gostilni in eksplodiral in ga sprovociral, če še posiljuje majhne otroke, je bilo takrat treba iti do staršev povedat,kaj se je zgodil. Potem je spraševal, obiskal osnovno šolo, podravnateljica je rekla, da so že dobil pritožbe, da otipava deklice. Že takrat, pri 18-ih me je to čudilo, zakaj takšna reakcija, ali ljudje ne razumejo, da to nekaj zelo slabega."

Na razumevanje Leskovar res ni naletel. Posiljevalec je še naprej ostal vodja planinskega krožka, pa tudi prijava policiji se je izkazala za brezpredmetno. Vinko Stojnšek iz Policijske uprave Ljubljana je pojasnil, da se je kriminalist, ki je sprejel prijavo, še isti dan pogovoril s tožilko, a sta lahko ugotovila le, da je kaznivo dejanje zastaralo. V 80. letih je namreč veljal zakonik, ki ni predvideval tako dolgih zastaralnih rokov kot današnja kazenska novela. Leskovarja danes zanima le, ali so pristojni poskrbeli, da vodja planinskega krožka ne bo zlorabljal še drugih otrok.

Bil je depresiven
Ostal je sam z depresijo, z alkoholom in zavestjo, da ga je družba pustila na cedilu. Ker ni želel biti žrtev, je sam izsledil svojega posiljevalca in se soočil z njim. Od njega je zahteval, da odstopi z vseh položajev v katerih je še vedno prihajal v stik z otroki, in si poišče strokovno pomoč. Ker se to ni zgodilo, ga je leta 2008 ponovno prijavil policiji.

"Ko sem drugič prijavil, me je kriminalist obravnaval kot košček dreka, ki je prišel nekaj težit, takrat sem pa čez noč osivel in si hotel vzet življenje. Sem odrasel človek, kaj pa mladoletne osebe, ki bi prišle k temu kriminalistu, da se norčuje iz njih in da jim ne verjame. Me prav zanima, ali so raziskali, koliko ljudi od teh, ki jih je on obravnaval, še živi."

Leskovar pravi, da mu je življenje takrat rešil socialni delavec Matic Munc, ki pravi: "Najprej so se mu zgodile hude stvari, nato pa je bil sekundarno zlorabljen s strani sistema. Javni uslužbenci ga, ko je bil oškodovan, niso upoštevali, na šoli, na policiji niso naredil nič."

"Ko sem šel drugič podat ovadbo, je bilo zato, da se to razišče, da ga ustavijo, ker sem jaz ves čas razmišljal, nisi vsega naredil, da bi zaustavil pedofila, otroci so še zlorabljani, in to ne gre stran. Jaz kot žrtev nimam pravic, kaj pa druge žrtve potem za mano, kje je tukaj država kaj naredila, še danes nič ne naredi, jim je vseeno," je dejal Leskovar. Munc ob tem opozarja, da je Leskovar še zdaj od sistema spregledan in da ni prišlo do opravičila: "GPU se dela noja in tlači glavo v pesek, kar pomeni, da se zloraba nadaljuje."

Šele ko je zgodba prišla v javnost, so domnevnega predofila odstranili s položaja
Ko je zgodba prišla v javnost, so domnevnega pedofila le odstranili s položaja, v katerem je še vedno prihajal v stik z otroki. Katarzo pa je Leskovar doživel šele, ko je z ekipo Žurnala nenapovedano obiskal svojega posiljevalca, ki je v soočenju pred kamero svoje dejanje tudi priznal. Potem je Leskovar dejal, da je čutil olajšanje. Ko se je peljal domov, mu je zmanjkalo zraka od olajšanja: "Breme dol pade, in to vsem žrtvam želim."

Saša Banjanac Lubej z Žurnala 24 je dejala, da je pomembno da se ljudje zavedo problema, da so posiljevalci okoli nas:"Če tega ne prijavimo pristojnim, če zaznamo, se bomo s tem sprijaznili. Ne želimo živeti v družbi, kjer je normalno, da pedofil organizira izlete za osnovnošolce, to miselnost je treba spremeniti, in to se lahko ugodi, če javno govorimo o tem."

Munc je dodal: "Mi imamo v Sloveniji na stotine žrtev takih dejanj drugih storilcev in govorjenje o tem je videti kot pravilna pot, da se pokaže, da se takšne stvari dogajajo. Nas je veliko, vendar bo to trajalo nekaj časa, tednov, mesecev, da bodo te odločitve v ljudeh dozorele. 'Ali bom jaz tudi tako naredil, kaj mi bo to prineslo, ah, saj je že staro, to pa ni res zaradi tega, ker se ta trenutek to dogaja drugim otrokom in je nekdo drug nepozoren.' Ne gre za Stefana, on je svoje naredil in dobro preživel, ponosen sem na njega, ker preživel."

"Država ne sme dovoliti, da ljudje živijo z bolečino"
Steffen Leskovar je opozoril, da mora država nekaj narediti na tem področju, da ne more dovoliti, da morajo ljudje s tem živeti, "s to bolečino, vsa ta leta, država pa to mirno gleda. Da spregovori, se je odločil zato, da tudi drugim pokaže, da se da normalno živeti, in jim svetuje, naj ne bodo žrtve, naj proaktivno delajo na tem, da ozdravijo".

In čeprav prav vse pristojne institucije pozivajo, naj se ta sprevržena dejanja čim prej prijavijo, je naš pravosodni sistem do žrtev spolnih zlorab zelo neprijazen. Na policiji jih zaslišujejo neusposobljeni kriminalisti, potem pa jih na sodišču mrcvarijo še storilčevi odvetniki. Tudi zato velika večina žrtev posilstva sploh ne prijavi ali pa pozneje odstopi od pregona.

Kir Clar, Tednik