V Konfederaciji sindikatov Pergam Slovenije od novega socialnega sporazuma pričakujejo predvsem jasno začrtano vizijo smeri in ukrepov za zagon gospodarstva, saj brez tega ni mogoče pričakovati izhoda iz krize, so predstavniki sindikalne centrale zapisali v stališčih do vladnega predloga vsebine.
Dokument mora po njihovem mnenju pokazati na jasno zavezanost pravni državi, trajnostnemu razvoju in socialnemu dialogu, definirati odnos do obsega in kakovosti javnih storitev ter podati ključne rešitve in usmeritve reform trga dela ter socialnih zavarovanj.
Pergam pričakuje povečanje pristojnosti inšpekcijskih služb
Kot je v četrtek pojasnil generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek, na področju krepitve pravne države pričakujejo povečanje pristojnosti inšpekcijskih služb in usklajeno sodelovanje inšpektorjev z organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Želijo si tudi ostrejšega sankcioniranja praks neplačevanja prispevkov in plač zaposlenim ter revizijo insolvenčne zakonodaje.
Na področju javnih služb si v Pergamu želijo, da bodo delovale javno in se njihove dejavnosti ne bodo prenašale na zasebni sektor. Upajo tudi na vzpostavitev jasnih standardov in normativov javnih storitev.
Pomemben se jim zdi tudi segment upravljanja državnega premoženja, pri čemer pozivajo k načrtnejšemu razpolaganju z nepremičninami in kapitalskimi naložbami. Velike možnosti vidijo tudi na področju sprememb sistema javnih naročil, tako da ne bi bile izbrane "dampinške" ponudbe.
Na področju spodbud gospodarske rasti Pergam predlaga prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo povezav med Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), Slovensko odškodninsko družbo (Sod), Kapitalsko družbo (Kad) in SID banko. Treba je spodbujati zlasti naložbe, ki bodo odpirale nova delovna mesta ali vsaj ohranjale obstoječa, je poudaril generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek. Na tem mestu je izrazil nasprotovanje zapisu fiskalnega pravila v ustavo in uvedbi socialne kapice.
Glede reforme trga dela je dejal, da mora izhajati iz obstoječega zakona o delovnih razmerjih. Urediti je treba vprašanje delovnega časa, tako da ne bo več izrab, prilagajati delovna mesta starejšim, redefinirati fleksibilne oblike zaposlovanja in jih približati zaposlitvi za nedoločen čas ter omejiti prekerne oblike dela - tudi študentsko delo, je naštel.
Ob tem je izrazil zadržanost do vladnih predlogov, ki bi skrajševali odpovedne roke, nižali odpravnine in lažje odpuščali. Ustanovitvi sklada za odpravnine v Pergamu ne nasprotujejo, se pa sprašujejo, "ali je na tako majhnem trgu, kot je slovenski, brez izdatnega financiranja mogoč". Velike zadržke pa imajo do večje fleksibilnosti v smislu prehajanja zaposlenih med delodajalci.
"Ohranitev javne zdravstvene mreže temelj zdravstvenega varstva"
Počivavšek je spregovoril tudi o pokojninski reformi, pri čemer je menil, da je treba daljše ostajanje v zaposlitvi spodbujati predvsem z bonusi in spremembami na področju delovnopravne zakonodaje ter varnosti in zdravja pri delu. Pogoj za pridobitev polne pokojnine mora biti poleg starosti tudi dosežena delovna doba, pri tistih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, pa izključno delovna doba, je poudaril.
Glede na predlagano ukinitev časovnih bonusov za vojaščino, študij in otroke v Pergamu predlagajo njihov vsebinski pregled. Če je kateri res neustrezen, je treba določiti ustrezna prehodna obdobja, je povedal Počivavšek.
Na področju zdravstvene reforme je izpostavil ohranitev javne zdravstvene mreže kot temelja zdravstvenega varstva, sprejetje meril za določitev mreže zdravstvene dejavnosti ter vzpostavitev učinkovitega sistema finančnega nadzora in javnih naročil v zdravstvu.
Pergam se zavzema tudi za prenos pravic iz dopolnilnega na obvezno zdravstveno zavarovanje, tako da bi bilo dopolnilno zavarovanje namenjeno le za večji obseg pravic in storitve, opravljene v višjem standardu. Kakšnih večjih sprememb pri obsegu pravic v košarici zdravstvenega zavarovanja ne bi smelo biti, je sklenil Počivavšek.
V socialni sporazum bi dodali okolje in odgovornost kapitala
Predsednik Pergama Janez Posedi pa je predstavil pogled sindikalne centrale na področje izobraževanja in znanosti. Kot je poudaril, mora financiranje visokega šolstva omogočati uravnotežen razvoj vseh področij, ki jih Slovenija potrebuje.
Ohraniti je treba celovitost univerz, tako da, denimo, ne bi prišlo do izpada umetnosti, študijske smeri z največjimi potenciali zaposlovanja pa je treba spodbujati z dodatnimi sredstvi, je dejal in izrazil pričakovanje, da bo omogočen kakovosten študij brez šolnin. Zagotoviti je treba tudi sredstva za raziskovalno dejavnost univerz, je pozval.
Po Posedijevih besedah bi bilo dobro v sporazum vključiti tudi točki okolje, ki ima velik vpliv na gospodarstvo in zdravstvo, ter odgovornost kapitala. Zadnje sicer predlaga Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje