Pot arhivskega gradiva do predaje pristojnemu arhivu je naslednja: Javnopravne osebe na podlagi pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva za dokumentarnega odberejo arhivsko gradivo, ga popišejo in zapisniško predajo pristojnemu arhivu, praviloma po 30 letih od nastanka tega gradiva, je za MMC pojasnil Košir. Foto: MMC RTV SLO
Pot arhivskega gradiva do predaje pristojnemu arhivu je naslednja: Javnopravne osebe na podlagi pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva za dokumentarnega odberejo arhivsko gradivo, ga popišejo in zapisniško predajo pristojnemu arhivu, praviloma po 30 letih od nastanka tega gradiva, je za MMC pojasnil Košir. Foto: MMC RTV SLO
Arhiv RS-ja
V arhivih vedno prevzemajo originalne dokumente in ne fotokopij. Foto: MMC RTV SLO
Arhivsko gradivo v Arhivu se nikoli ne uničuje, tudi v primerih, ko ga zaradi potreb varnosti in uporabe skeniramo oziroma mikrofilmamo. Gradivo, ki ni arhivsko (se pravi dokumentarno) uničujejo ustvarjalci sami v skladu s predpisi in roki hranjenja, je Košir odgovoril na vprašanje, ali se kakšni dokumenti po določenem času zavržejo. Foto: EPA
Kaj vse hrani Arhiv Republike Slovenije, si lahko ogledate na njihovi spletni strani, kjer so dostopni osnovni podatki o arhivskem gradivu (register fondov). Foto: MMC RTV SLO

Kot je pojasnil, personalna mapa ni arhivsko gradivo, ampak je trajno gradivo, ki ga hrani vsaka oseba trajno pri sebi. Omenjene mape se ne hranijo v arhivu. Vsebujejo predvsem podatke o delavcu (pogodba o zaposlitvi, odločbe o plači in drugih osebnih prejemkih, odločbe o dopustih, kopije dokazil o izobrazbi, napredovanjih in izobraževanju). Ni pa nam znano, da bi policija oziroma Sova pridobivala kakršne koli podatke iz personalnih map. Odgovoril pa je še na nekaj drugih vprašanj.

Kakšne dokumente hrani Arhiv Slovenije in kdo določi, kaj prejmete v hrambo?
Arhiv hrani: arhivsko gradivo državnih organov ter nekdanjih državnih ali avtonomnih organov, ki so imeli sedež na ozemlju Slovenije in so upravno in sodno pokrivali njeno celotno ozemlje (od 15. stoletja dalje); arhivsko gradivo organov, organizacij in društev, ki so po svojih pravilih delovali za celotno območje današnje Slovenije ali njenih nekdanjih dežel (od 16. stoletja dalje); arhivsko gradivo zemljiških gospostev, rodbin, družin in posameznikov, ki je pomembno za zgodovino (od 13. stoletja dalje); arhivsko gradivo v zbirkah: listine (od 12. stoletja dalje), rokopise (od 9. stoletja dalje), zemljiške knjige (od 18. stoletja dalje), katastre (od 18. stoletja dalje), načrta (od 18. stoletja dalje), slovenske dokumentarne, animirane in igrane filme od 1905 dalje.

Arhiv RS prevzema tudi arhivsko gradivo od javnopravnih oseb (državni organi, nosilci javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb, ki jih zagotavlja država, Banka Slovenije, državni in javni skladi, agencije in druge pravne osebe, ki jih ustanovi država in praviloma delujejo za celotno ozemlje države).

Kako je z digitaliziranjem dokumentov - se pripravlja kakšna baza, kjer bodo dokumenti lažje dostopni vsem uporabnikom?
Arhivsko gradivo tudi digitaliziramo. Del tega gradiva je že dostopen tudi prek spletne strani Arhiva RS (npr. karte zemljiškega katastra). Na spletni strani Arhiva RS so dostopni osnovni podatki o arhivskem gradivu, ki ga hrani Arhiv (tako imenovani register fondov). Postopno pa bomo v ta sistem, ki ga dnevno dopolnjujemo, začeli uvažati tudi digitalizirano gradivo, popise, prevzemne sezname itd. tako bo ta dokaj velika baza podatkov dostopna tudi prek spleta.

Koliko dokumentov ste lani prejeli od vlade Republike Slovenije?
V letu 2008 smo od Vlade RS prevzeli naslednje gradivo:
- Izvršni svet Vlade SRS, 126 arhivskih škatel, 14 tm;
- Izvršni svet Vlade RS, magnetogrami 1974, 1975, 1 arhivska škatla, 01 tm;
- Izvršni svet Vlade RS, zaprte seje, korespondenčne seje in seje koordinacijske komisije, 1975-1991, 16 fasciklov, 1,8 tm;
- Izvršni svet Vlade RS, gradivo k (takrat) zaupnim sejam (kas. št. 8), 1971-1990, 39 arhivskih škatel, 4,3 tm;
- Urad za narodnosti, 50 arhivskih škatel, 5,6 tm;
- Protokol Izvršnega sveta SRS, 219, arhivskih škatel, 24,3 tm;
- Sklad za negospodarske investicije, 1950-1966, 43, arhivskih škatel, 4,8, tm;
- Komisija za obravnavo vojne škode, 1993, 1 arhivska škatla, 0,1 tm;
- Davčna uprava, 1965-1970, 1 arhivska škatla, 0,1 tm;
- Komisija za oceno investicij Izvršnega sveta SRS, 6 arhivskih škatel;
- Urad za manjšinska vprašanja Izvršnega sveta SRS, 1 arhivska škatla, 0,1 tm;
- Komisija Izvršenega sveta SRS za jedrsko energijo, 41 arhivskih škatel, 4,6 tm;
- Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo, 102 fascikla;
- Sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo in proračun, 35 fasciklov;
- Svet za zdravstvo in socialno politiko, 14 fasc., 2,5 tm;
- Uprava zgradb SRS, 237 arhivskih škatel, 26,3 tm;
- Del gradiva, ki je bil zbran (finance, obča uprava), 1955-1978, 130 arhivskih škatel, 14,4 tm;
- Potni listi, 27 arhivskih škatel, 3 tm;
- Ministrstvo za finance, sredstva solidarnosti, 1977-1991, 28 arhivskih škatel, 3,1 tm;
- Grad Snežnik, 1951-1986, 3 fascikli, 0,3 tm;
- Nerazvrščeno gradivo, 10 arhivskih škatel, 1,1 tm;
- Stanovanjska komisija Izvršnega sveta, 14 arhivskih škatel, 1,6 tm;
- podatki o Inštitutih in zavodih, 46 registratorjev.

Ana Svenšek/Ana Mušič