Sprejem peticije v DZ-ju. Na levi urednica One, Sabina Obolnar. Foto: Martina Čuk/portal Državnega zbora
Sprejem peticije v DZ-ju. Na levi urednica One, Sabina Obolnar. Foto: Martina Čuk/portal Državnega zbora

1. zagotovitev varnosti doma in na cesti za vsako žensko in otroka,
2. zagotavljanje enakih možnosti za ženske na vseh področjih v družbi in odpravo nasilja nad ženskami, ki je eden izmed temeljnih družbenih mehanizmov, zaradi katerega so ženske prisiljene v podrejen položaj v primerjavi z moškimi,
3. vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema pomoči, ki bo izhajal iz potreb žrtev nasilja,
4. širitev programov pomoči za žrtve nasilja tudi v manjše kraje po Sloveniji in podporo novim psihosocialnim programom pomoči,
5. možnost brezplačne psihosocialne pomoči, dokler jo žrtve nasilja potrebujejo,
6. brezplačno pravno pomoč za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja,
7. izplačevanje odškodnin žrtvam nasilja,
8. široko dostopne in obvezujoče programe za povzročitelje nasilja,
9. učinkovit nadzor nad delom institucij, ki mora biti vedno usmerjeno v zagotavljanje večje varnosti za ženske, žrtve nasilja.

Vodja programov Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Špela Veselič, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin in urednica One Sabina Obolnar so predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu in predsednici komisije DZ-ja za peticije Evi Irgl predale podpise podpore peticiji za sistem pomoči žrtvam nasilja.
Zabukovec Kerinova je poudarila, da je ozaveščenost ljudi glede problematike izrednega pomena, vendar žal ni dovolj. Žrtve nasilja se namreč pri iskanju pomoči in reševanju težav med drugim srečujejo tudi z neštetimi birokratskimi težavami, so sporočili iz DZ-ja.

Poudarila je večplastnost problematike in potrebo po številnih spremembah zakonodaje, pri čemer je omenila predvsem pomanjkanje preprečevalnih ukrepov nasilja, kot so sankcije.

Veseličeva pa je dodala, da je potrebnega več sodelovanja med nevladnimi organizacijami, civilno družbo in parlamentom, saj brez sodelovanja žrtvam nasilja težko nudiš celovit sistem pomoči.

"Družinskega nasilja vedno več"
Predstavnice peticije so v pogovoru z Brglezom in Irglovo tudi opozorile, da je družinskega nasilja vedno več. Kot je dejala Obolnarjeva, so te težave po pričevanju oseb tudi vedno globlje.

Irglova je ob tem izpostavila, da pri odločitvi, da žrtev nasilja spregovori, ni le veliko strahu, temveč tudi sramu, kako bo okolica njihovo izpoved sprejela. Poudarila je, da ljudje veliko lažje spregovorijo, ko so zaščiteni, in to od države tudi pričakujejo.

Šele z zakonodajo, z uvedbo sankcij, lahko dosežeš spremembe, je dejala Irglova in dodala, da pomeni peticija korak naprej in da "bodo tudi z obravnavo peticije na komisiji soočili družbo s stanjem problematike". Kot je še dejala, bo parlamentarna komisija peticijo obravnavala predvidoma v marcu, na sejo pa bi po njenih besedah lahko uvrstili tudi razpravo o uresničevanju carigrajske konvencije.

"DZ je za obravnavo tematike vedno odprt"
Brglez se zaveda, da je treba glede problematike nasilja nad ženskami in otroki še marsikaj narediti. Poudaril je, da so informacije in predlogi za izboljšanje zakonodaje vedno dobrodošli. Ozaveščanje ljudi o tematiki je po njegovem mnenju izrednega pomena, DZ pa je za obravnavo tovrstne tematike vedno odprt.

Peticija z naslovom Slovenija potrebuje celovit sistem pomoči žrtvam nasilja je nastala na mednarodni dan akcij proti nasilju nad ženskami, 25. novembra lani. Zbrali so dobrih 1.000 podpisov podpore, dodatnih 3.000 podpisov pa so zbrali preko spletne strani Podpišem.org, so še sporočili iz DZ-ja.
S podpisom so podprli to izjavo: "Nasilje nad ženskami in nasilje nad otroki mora država preprečevati, vsaki žrtvi nasilja pa zagotoviti pravico do podpore in pomoči, ki jo potrebuje, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo v vseh postopkih." Moških žrtev nasilja peticija sicer ni omenjala.


1. zagotovitev varnosti doma in na cesti za vsako žensko in otroka,
2. zagotavljanje enakih možnosti za ženske na vseh področjih v družbi in odpravo nasilja nad ženskami, ki je eden izmed temeljnih družbenih mehanizmov, zaradi katerega so ženske prisiljene v podrejen položaj v primerjavi z moškimi,
3. vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema pomoči, ki bo izhajal iz potreb žrtev nasilja,
4. širitev programov pomoči za žrtve nasilja tudi v manjše kraje po Sloveniji in podporo novim psihosocialnim programom pomoči,
5. možnost brezplačne psihosocialne pomoči, dokler jo žrtve nasilja potrebujejo,
6. brezplačno pravno pomoč za žrtve nasilja v vseh (ne le kazenskih) postopkih, povezanih z odpravljanjem posledic nasilja,
7. izplačevanje odškodnin žrtvam nasilja,
8. široko dostopne in obvezujoče programe za povzročitelje nasilja,
9. učinkovit nadzor nad delom institucij, ki mora biti vedno usmerjeno v zagotavljanje večje varnosti za ženske, žrtve nasilja.
Manj birokratskih ovir za žrtve nasilja v EU
Manj birokratskih ovir za žrtve nasilja v EU