"Fant si začne jemati pravico, da odloča o tem, s kom se dekle lahko druži, s kom si lahko dopisuje, katere so primerne prijateljice zanjo, kako se lahko oblači in naliči, kako naj porablja svoj denar. In če tega dekleta ne ustavljajo, se lahko razvije v vedno nove načine prevladovanja, ki v trenutku, ko je ženska še bolj odvisna od moškega, preraste najprej v psihično, nato pa v fizično in vse ostale oblike nasilja," je za MMC ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami poudarila Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.

"V medijih je večina informacij o hudih oblikah nasilja, torej ko se fizično nasilje že začne. Pomembno je, da vedno več govorimo tudi o psihičnem nasilju, manipulacijah, čustvenem izsiljevanju, izkoriščanju moških privilegijev," dodaja. Prepričana je namreč, da je informacija o tem tisto, kar spreminja doživljanje žensk - da nehajo normalizirati nasilje in dojamejo, da imajo v odnosu oboji enako pravic ter da vidijo, da same niso na svetu zato, da bi reševale težave svojih partnerjev.

Ni denarja za preventivo, pravijo
"Preden so se začeli številni varčevalni ukrepi, smo v Društvu za nenasilno komunikacijo izvajali preventivne delavnice za mlade, v katerih smo se pogovarjali o nasilju, pa tudi učili nenasilja, spoštljivih odnosov in deljenja moči. Opazili smo, da se mlade ženske hitreje odločijo, da spregovorijo o nasilju. Prvič se je zgodilo, da je na vrata prišlo dekle in reklo, da jo je fant "klofnil", a tega ne namerava dovoliti in se je zato prišla pogovorit. To je bil za nas velik uspeh in pokazatelj, da gremo v pravi smeri," je pojasnila.

A dodala, da se je z varčevalnimi ukrepi ta program končal in ga žal ni več mogoče izvajati, saj šole ne smejo več naročati zunanjih izvajalcev, sami pa ne uspejo pridobiti sofinanciranja, da bi lahko take delavnice ponudili brezplačno. "Za nas je to, da gremo v kakšen razred tu in tam, tako, kot bi metali petarde. Treba je delati s kompletno populacijo mladih - te informacije si zaslužijo in potrebujejo vsi," je poudarila.

Dodaja, da zdaj k njim prihajajo ženske, ki so nasilje doživele že večkrat, kar v društvu povezujejo prav s pomanjkanjem preventivnih programov.

"Če razumemo, da je nasilje tako široko prisotno v družinah po Sloveniji, pomeni, da številni otroci odraščajo z informacijo, da je nasilje nekaj normalnega, nekaj, kar lahko pričakujejo. Reagirali bodo prepozno, ko se bo dogajalo njim in tudi sami bodo zato pogosteje povzročali nasilje - to je treba spremeniti, zato je preventiva v šolah nujna," je prepričana Zabukovec Kerinova.

Mladi fantje so prav tako sposobni razumeti te stvari
"Niso pa samo ženske tiste, ki potrebujejo informacije - mi smo z zaprisego o nenasilju pravzaprav naslavljali potencialne storilce. Preprečevanje nasilja namreč pomeni preprečiti, da se nasilje zgodi, ne pa opremljati žrtve s tem, kako naj bodo "boljše" žrtve in se čim bolje ubranijo. Preventivni program je imel zlasti nalogo preprečevati, da bi nekdo uporabil, povzročil nasilje," pojasnjuje.

"Paziti moramo na to, da ne prenesemo vse dolžnosti na mlada dekleta, da se bodo znala ubraniti, ampak da razumemo, da so mladi fantje prav tako sposobni razumeti te stvari in jih moramo soočati s tem, da morajo prevzemati odgovornost za svoje vedenje in se vesti nenasilno," vlogo predstavnikov močnejšega spola poudarja Katja Zabukovec Kerin.

Ničelna toleranca do nasilja
V naši družbi moramo vzpostaviti ničelno toleranco do nasilja, je prepričana tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Z nasiljem nad ženskami se neenakost med spoloma ohranja na najgroznejši in vulgaren način - ta problematika je strukturna in jo je treba tako tudi reševati, je pojasnila na novinarski konferenci.

Rešitev so tudi zakonodajne spremembe, a te po mnenju ministrice ne morejo biti celovit odgovor. Poudarila je namreč, da je potrebno sodelovanje države, nevladnih organizacij in širše družbe. Družbo je tako treba ozaveščati, vprašanje ničelne tolerance do nasilja pa se začne že znotraj primarne družine, že pri stališču glede fizičnega kaznovanja otrok, meni ministrica - fizično nasilje je po njenih besedah namreč nesprejemljivo in kot družba o tem potrebujemo razpravo, otroke pa je treba o tem izobraževati.

"Naslednja si lahko ti!"
Špela Veselič iz Društva SOS telefon sicer pravi, da težko trdijo, da je nasilja nad ženskami vedno več, saj smo zanj vse občutljivejši in ga pogosteje prijavijo, "ga je pa vedno preveč in vedno zelo veliko".

Raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih iz leta 2010 kaže, da je vsaka druga ženska v Sloveniji doživela eno izmed oblik nasilja, najpogosteje psihično (49 odstotkov), zatem fizično (23 odstotkov). Leta 2013 je bilo žrtev nasilja v družini 1.484 žensk, izrečenih pa 1.206 prepovedi približevanja za zaščito žensk, žrtev nasilja.

Lani je bilo umorjenih oz. ubitih sedem žensk, od tega pet v krogu družine. Za vsako mrtvo žensko pa so neštete žrtve, ki so popolnoma paralizirane od strahu, ker vedo, da so lahko naslednje na vrsti one. "Naslednja si lahko ti," je tako najpogostejša grožnja, s katero se v društvih srečajo v tednih po umoru ženske.

Femicid, kakor se imenuje to kaznivo dejanje, je po mnenju stroke rezultat dlje trajajočega nasilja v partnerskem odnosu. "Femicid ni izoliran dogodek, ki se zgodi nenadno in nepričakovano. Je dokončno dejanje v procesu nasilja," poudarjajo.

Odhod od nasilnega partnerja v povprečju uspe šele sedmič
Ženskam je treba zato ob odločitvi, da nasilne partnerje zapustijo, pomagati, da se osamosvojijo. Kot ugotavljajo strokovnjaki, ženske nasilne partnerje dolgo zapuščajo, povprečno jim to uspe v sedmem poskusu, v nevarnosti pa so še približno leto po odhodu.

Ker pa menijo, da okoli 95 odstotkov žensk zaradi različnih vzrokov - od ekonomskih, do nerazumevanja okolice -, pomoči sploh ne poišče, so pripravili tudi brezplačno mobilno aplikacijo Varna, s katero lahko ženske določijo varne stike in tudi pokličejo pomoč, ter vodnik po sodnih in upravnih postopkih.

"Zadostovala bi že ena klofuta"
Sogovornice so ugotovile tudi, da je nasilje nad ženskami kršitev človekovih pravic in težava družbe kot celote, ne pa težava za štirimi stenami. Izredno pomembno je, da se nasilje ne spregleda, so prepričane. Če želimo to težavo reševati učinkoviteje, se moramo z njo vsi ukvarjati in se ne smemo obrniti stran, ko jo vidimo, je nadaljevala.

Kot pravi predsednica sekcije za varne hiše - v te se je v prvem letošnjem polletju zateklo 293 žensk in 180 otrok - Suzi Kvas, je sicer toleranca do nasilja zelo visoka. Tudi pri državnih institucijah.

Zabukovec Kerinova je povedano ponazorila s sodbo v primeru družinskega nasilja iz leta 2012, v kateri piše, da "sodišče namreč pričakuje, da obdolženi ne bo več ponavljal kaznivih dejanj ter je v okviru tehtanja olajševalnih in obteževalnih okoliščin upoštevalo, da je bil obdolženec pod čustvenim pritiskom, glede na to, da mu je oškodovanka opsovala mater in glede na to, da je šlo za enkraten dogodek, je sodišče navedeno štelo kot olajševalne okoliščine - prav tako tudi, da je obdolženi nekaznovan. V okviru oteževalnih okoliščin pa je sodišče upoštevalo, da je obdolženi večkrat klofnil oškodovanko, saj bi po presoji sodišča zadoščala že ena klofuta".

Za celovit in koordiniran sistem pomoči žrtvam nasilja
Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so sicer začeli zbirati podpise pod peticijo za celovitejši pristop k preprečevanju nasilja nad ženskami, ki jo nameravajo izročiti parlamentarni komisiji za peticije.

Poudarjajo namreč, da je treba ženskam in otrokom zagotoviti varnost tako doma kot na cesti ter vzpostaviti celovit in učinkovit sistem pomoči, med drugim brezplačno psihosocialno in pravno pomoč. Omogočiti je treba tudi izplačevanje odškodnin žrtvam, dostopne in obvezujoče programe za povzročitelje nasilja ter učinkovit nadzor nad delom pristojnih institucij, opozarjajo v društvih.

Tudi obrezovanje spolovil in poroke mladoletnih
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve opozarjajo, da je 25 let od sprejetja konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, nasilje nad ženskami še vedno najpogostejša kršitev človekovih pravic in je prisotna v vseh državah sveta.

Ocenjuje se, da do 30 milijonom deklic, mlajših od 15 let, še vedno grozi pohabljanje ali obrezovanje spolovil - več kot 130 milijonov deklic in žensk po svetu je bilo podvrženih tej praksi. Danes po svetu živi več kot 700 milijonov žensk, ki so bile poročene kot mladoletnice, od teh je bilo 250 milijonov poročenih mlajših od 15 let.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je Generalna skupščina ZN-a razglasila leta 1999. 25. november je bil sicer prvič razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami že na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981 v spomin na sestre Mirabel, ki so bile brutalno umorjene leta 1960 v času diktature Rafaela Trujilla v Dominikanski republiki.