Tako kot so po drugi svetovni vojni na vzhodu Evrope nastali totalitaristični režimi, so pred njo totalitaristični režimi obstajali na zahodu Evrope. Eni in drugi so obsojanja vredni, zato ker so bili za cilje, ki so si jih postavili, pripravljeni pogaziti človekovo dostojanstvo in človekova življenja. Danes veljajo druge vrednote, zato uporaba takšnih simbolov, in ime

Tito je tak simbol, ni v skladu z ustavo, je v oddaji Odmevi novinarju Mateju Hlebšu dejal Ernest Petrič.

Doktor Petrič, kako komentirate soglasno sprejeto odločbo ustavnega sodišča, da je poimenovanje ulice po maršalu Titu neustavno?

Naj takoj rečem, da je pravzaprav moč te odločbe tudi v soglasnosti. Ampak njeno bistvo je dokaj preprosto. Ustavno sodišče je s tem povedalo, da danes, ko imamo neke temeljne ustavne vrednote, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva - to je bistvo - niso ustavnoskladna nova poimenovanja ulic ali kakršna koli druga uradna priznanja v javnosti s simbolom nekdanjega režima, ki je eden izmed totalitarnih režimov v Evropi. To sta rekli dve glavni instituciji, to je nekajkrat že reklo tudi naše sodišče. Ti totalitarni režimi niso samo nekaj abstraktnega. Milijoni življenj so padli zaradi teh režimov. Med seboj so bili različni, eni bolj grobi drugi manj grobi, ampak imeli so skupni cilj. Ta skupni cilj pa je bil, da cilj posvečuje sredstva. Če imamo velik cilj, lahko uporabljamo katero koli sredstvo, navsezadnje tudi uničimo človeška življenja, mučimo, diskriminiramo, kršimo človekove pravice. To jim je bilo skupno. Mi so rekli samo to, da danes, ko pa veljajo druge vrednote, ki izhajajo iz človekovega dostojanstva, dajanje novih priznanj s strani oblasti ni v skladu s temi novimi ustavnimi vrednotami, torej ni v skladu z ustavo.

Ali pričakujete, da bodo zdaj sledile pobude, da ustavno sodišče presodi tudi ustavnost trgov, ulic, poimenovanih po nekdanjih revolucionarjih, predstavnikih nekdanjega komunističnega režima, ki so bili poimenovani že v nekdanjem sistemu?

Mislim, da je ustavno sodišče dovolj jasno povedalo, da je protiustavno novo poimenovanje po simbolih preteklih totalitarnih časov. S tem smo hoteli tudi povedati, da ne presojamo tistega, kar je, tiste spomenike, tista poimenovanja, ki so tu. Ostala so po letu '91, in kar se mene tiče, naj ostanejo še naprej. Ustavno sodišče ni presojalo zgodovine in je tudi v prihodnje ne bo presojalo. Torej upam, da ne bo več preimenovanj, razen tistega, kar bo novo, kar bo terjal novi čas. Ampak dovolite mi, da se tudi sam ob tem vprašam to, kar sem se tudi med odločanjem večkrat vprašal. Ali je res potrebno, da v že tako močno razdvojen slovenski narod in po tem, ko stojimo pred hudimi problemi, pravzaprav prihajamo s tovrstnimi vprašanji, ki nas lahko še bolj razdvojijo. Upam, da nas ne bodo. Naj temu dodam, da pa ustavno sodišče, ko je nekaj vprašano in vprašani smo bili, mora odgovoriti.

Zdaj se zlasti v vrstah poslancev in politikov pojavljajo pomisleki, da bi odločba ustavnega sodišča lahko razvrednotila vrednote partizanstva. Kako to komentirate?

Najprej naj rečem, da bi srčno želel, da bi si tisti, ki komentirajo to odločbo, resno vzeli čas in jo prebrali celo in morda zraven še ločena mnenja. Kar se pa tiče partizanstva, je to veličastna stvar. Nekoč sem že rekel, od grških časov Termopil do naših časov je bil odpor proti tujemu zavojevalcu vedno častno dejanje. Partizani so storili to častno dejanje. Borili so se za obstoj slovenskega naroda; moj oče med njimi. Vsa čast jim gre. Ampak to, o čemer smo mi govorili ... nismo govorili o partizanih. Govorili smo o tem, da so po drugi svetovni vojni v delu Evrope nastali totalitarni režimi. Pred drugo svetovno vojno so pa bili totalitarni režimi tudi na zahodu Evrope. In eni in drugi so obsojanja vredni, zato ker so bili za cilje, ki so si jih postavili, pripravljeni pogaziti človekovo dostojanstvo, človekova življenja. In rekli smo, tako kot je rekel Svet Evrope, parlamentarna skupščina Evrope, da je to nesprejemljivo z vidika današnjih vrednot, ki izhajajo prav iz dostojanstva človeka. In smo zato rekli, da so nova poimenovanja teh simbolov, in ime Tito je tak simbol, nesprejemljiva z vidika naše ustave, ki izhaja iz človekovega dostojanstva.