V spomin na današnji dan pred 77 leti, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije, danes praznujemo obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja slovesnost bo zvečer v Vipavi, kjer bo zbrane nagovoril predsednik vlade Robert Golob. Na prireditvi v Vipavi bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

"Slovenija in zlasti Primorska danes praznujeta," je v poslanici ob prazniku zapisala predsednica. "Primorci niso in ne bodo pozabili, kaj pomeni ostati zunaj domovine proti svoji volji. Občutili so neizprosno roko tujca, ki je želel nasilno izbrisati njihov narodni pečat," je poudarila.

Po prvi svetovni vojni so ljudje s tega območja po njenih besedah skoraj 25 let doživljali hudo italijanizacijo. Italijanski fašistični režim je ukinil vse slovenske organizacije, ustanove, zveze in združenja, ki so delovali na kulturnem, političnem, prosvetnem, šolskem, gospodarskem, športnem, socialnem in verskem področju, prisilno jim je spremenil slovenska imena, je spomnila.

Slovenci, ki so bili takrat italijanski državljani, so se začeli upirati režimu, pripadniki tajnih organizacij Borba in TIGR pa so bili med prvimi antifašisti v Evropi. "Dajali so zgled in pogum odločnim primorskim upornikom tudi med drugo svetovno vojno, saj so se z vsemi močmi vključili v narodnoosvobodilni boj z jasnim ciljem osvoboditi Primorsko in jo priključiti k matični domovini," je nadaljevala Pirc Musar.

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so partizanske sile osvobodile nekatera območja, a končna rešitev statusa Primorske je prišla šele po vojni. 15. septembra 1947 je bila s Pariško mirovno pogodbo določena nova meja, ki je večino Primorske vrnila Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji, a vsa slovenska ozemlja vendarle niso bila priključena Sloveniji in je del Slovencev ostal v Italiji, je povzela takratno dogajanje.

"Naj bo današnji dan spomin na vse pogumne ljudi, ki so se borili za slovensko ozemlje, in hkrati opomnik vsem nam, da imeti državo ni samoumevno, temveč zapuščina, s katero moramo ravnati z vso skrbnostjo," je sklenila predsednica.

Praznik še zadnjič zaznamujemo pod tem imenom

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v poslanici ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini poudarila, da je lahko danes slovenska Primorska vzor celotni skupnosti evropskih držav, kako skrbeti za sožitje ljudi na narodnostno mešanih območjih. S tem Slovenija kaže pravo pot reševanja odprtih vprašanj na nemirnih mejnih področjih, meni.

Poudarila je, da so prvi zapisi o prihodu Slovanov na to ozemlje stari že več kot 1300 let. Zgodovinsko je bilo to območje pogosto nemirno, saj je bilo torišče različnih interesov številnih držav. To še posebej velja za 20. stoletje, v katerem so bili Slovenci deležni velikih pritiskov, še posebej po tem, ko so v Italiji prevzeli oblast fašisti. A upornega duha Primorcev pritiski niso zlomili, je prepričana Klakočar Zupančič.

"Prav v teh dneh se je državni zbor odločil preimenovati današnji praznik tako, da je upošteval besede, ki jih za ta zgodovinski trenutek uporabljajo domačini," je še zapisala. Po izglasovani spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih bo tako 15. september od zdaj praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.

Leta 2005 je Slovenija razglasila 15. september, dan uveljavitve pariške mirovne pogodbe, za praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Ta ni dela prost dan, državno proslavo v počastitev prazniku pa organizirajo vsakih pet let.

Kot kaže, bomo praznik pod tem imenom letos zaznamovali zadnjič, saj je državni zbor prav ta teden na predlog skupine primorskih koalicijskih poslancev izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po kateri bo 15. september od zdaj praznik priključitve, in ne več vrnitve Primorske k matični domovini.

Spomin na poitalijančevanje in upor

Sicer pa slovesnosti ob prazniku ta konec tedna potekajo tudi po drugih primorskih krajih, ena takih je bila v soboto v izolskem parku Pietro Coppo, ki so jo skupaj pripravili Združenje borcev za vrednote NOB-ja Izola, Občina Izola in Center za kulturo, šport in prireditve Izola.

Zbrane je med drugim nagovorila zgodovinarka Vlasta Beltram.
Fašistični režim je več kot 20 let izvajal nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov. To je med drugo svetovno vojno spodbudilo množičen upor prebivalstva, ki se je nadaljeval po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji od septembra 1943 do maja 1945.

Po vojni se je morala poraženka Italija v skladu z mirovnim sporazumom z zavezniškimi silami, zmagovalkami v drugi svetovni vojni, odpovedati nekaterim ozemljem. Šlo je za ozemlja, ki jih je zasedla po razpadu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne in si jih zatem priključila na podlagi Rapalske pogodbe, ki jo je sklenila s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo, samostojna Slovenija pa je nato leta 1992 prevzela pravno nasledstvo podpisnice sporazuma.

Po ocenah zgodovinarjev je na koncu zunaj matične države ostalo približno 140.000 Slovencev. Z ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji, se je v Italijo izselilo od 200.000 do 300.000 ljudi, od tega 27.000 iz Slovenije, je leta 2000 ocenila mešana slovensko-italijanska komisija zgodovinarjev.