Nekdanja odvetnica, novinarka, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je bila za predsednico Slovenije izvoljena novembra 2022, ko je v drugem krogu s 53,89 odstotka prejetih glasov premagala Anžeta Logarja in s tem postala prva ženska na tem mestu v zgodovini Slovenije.

V intervjuju za Televizijo Slovenija je Nataša Pirc Musar odgovarjala tako na vprašanja o ključnih izzivih, s katerimi se je kot predsednica države spoprijemala v prvih dveh letih mandata, in o glavnih temah, ki jo na tem položaju še čakajo.

Med drugim je napovedala, da bo v petek s poslanskimi skupinami začela nov krog posvetovanj glede izbire kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Opozorila je, da bo še več truda in usklajevanja treba pri izbiri novega varuha človekovih pravic, ki v državnem zboru za potrditev potrebuje dvotretjinsko večino.

V pogovoru s Tanjo Gobec je komentirala tudi dogajanje na domačem političnem parketu in trenutno stanje na mednarodni ravni. Med drugim se je dotaknila tudi napetega odnosa s premierjem Robertom Golobom.

Gospa predsednica, prisegli ste pred dobrima dvema letoma. Glede na vloge v družbi, ki ste jih opravljali, položaje, službe, kaj pravite, kaj mora imeti politik, kar, recimo, pri drugih poklicih morda celo lahko umanjka ali ni tako potrebno?
Ti dve leti sta minili hitro, če se zdaj ozrem nazaj, kot da bi bilo včeraj. Kar se tiče vprašanja, kaj bi politik moral imeti, bi pa rekla, da je najprej ključno srce, nato pa izpolnjevanje obljub. To drugo, ne vem, ali je že res čisto samoumevno, ampak vendarle sama poskušam slediti temu. Res je, da nimam veliko pristojnosti, zato je meni na tej funkciji bistveno lažje, kot je vladi Republike Slovenije, ampak vseeno, čustvena inteligenca, če govoriva o srcu, je nekaj, kar bi politik moral imeti.

Sorodna novica 12 prijav za varuha človekovih pravic, med njimi Svetina, Nussdorfer, Baluh, Zavratnik ...

Ena od vaših pristojnosti je sicer tudi predlaganje kandidata za varuha človekovih pravic. Gre za pomembno institucijo, če smo prav obveščeni, ste prejeli več kot 10 predlogov oziroma kandidatur za to funkcijo. Kako boste dosegli 60 glasov, ki so potrebni za izvolitev v parlamentu, kakšen postopek boste izbrali? Zdajšnji varuh Peter Svetina je pred šestimi leti dobil 89 glasov, kar je zdaj najbrž nedosegljivo.
Je nedosegljivo, in tega se sama zelo zavedam. Prišlo je 14 kandidatur, torej kar dober izbor. Po tem, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo v zvezi s prvim poskusom za imenovanje guvernerja banke Slovenije, sem vse vodje poslanskih skupin povabila na kosilo, da se pogovorimo, kako bomo imenovanja peljali v tem letu. Imenovanj ni jih malo, ni samo varuh, čakajo nas sodniki sodišča Evropske unije, ustavni sodniki, namestnik predsednice Računskega sodišča, skratka kar pestro leto, kar se tega tiče. Jaz sem jih prosila za eno stvar, da naj imajo spoštovanje do funkcije predsednika republike. Ker v sistemu nadzora in ravnovesij ni brez razloga napisano v ustavi in potem v zakonih, kako naj ti postopki tečejo. Če bi seveda politika želela vse imeti po svojem okusu, z lahkoto lahko spremenijo zakon in vsa imenovanja peljejo mimo urada predsednice republike, v tem primeru zdaj, ko sem tu jaz. Torej osnova je spoštovanje do postopka, ki ga vodim, in seveda potem razprava, ki se mora odvijati med nami, da se dogovorimo. V prvem primeru seveda ni bilo tako, jaz sem namige dobivala prek medijev, in ko smo sedeli na posvetovanjih, jaz za nikogar od kandidatov za guvernerja Banke Slovenije nisem preštela do 46.

Sorodna novica Anton Rop ne bo guverner Banke Slovenije, v DZ-ju ni prejel zadostne podpore

Dovolite podvprašanje. Za kaj je pravzaprav šlo pri kandidatu za guvernerja, Tonetu Ropu? Poslanske skupine iz koalicije so javno komunicirale, podprle svojo kandidatko, vi ste pa potem, ko Tone Rop ni bil izvoljen, rekli, da za kandidatko Sašo Jazbec sploh niste našteli 46 glasov. Tukaj nekaj ne drži. Torej so vam poslanci govorili nekaj, nekaj drugega pa premierju Golobu?
Ne vem, kje je bil ta šum v komunikaciji. Ampak mi smo sedeli tukaj, preden so se potem postavili pred kamere. Tukaj ne gre za neko mojo trmo, ampak jaz se ne smem postaviti na stališče, da bom ravnala tako, kot je zapisano v medijih ali kar mi nekateri sporočajo prek medijev. Ta postopek je mnogo pomembnejši in treba ga je urediti tako, kot smo se na sestanku dogovorili. Skratka, upam, da bomo pri varuhu, kjer je v DZ-ju še bistveno bolj kompleksen postopek imenovanja zaradi dvotretjinske večine in javnega glasovanja, peljali zadeve po drugi poti. Na sestanku smo se dogovorili, da izberem najboljše od teh 14 kandidatov in da potem poslanci, poslanske skupine, koalicija tisto ime, ki ga bodo od teh, ki sem jih predlagala, in predlagala sem po znanju, kompetencah in energiji najboljše, izberejo enega. In tu jaz ne bom delala težav. Pogovore začnemo ta petek, torej to bo zdaj zelo hitro na mizi.

Ime kandidata za guvernerja že imate?
Ne bom ga imenovala javno, ne smete računati, da bom to danes storila. Res pa je, da se zelo zavedam, da vsa ta imenovanja, ki sem jih naštela na začetku, zahtevajo verigo odločitev. Tako da v tej smeri se bomo seveda pogovarjali, upam, da ne bomo spet na vaših in naših. Če mene vprašate, so sicer lahko vaši ali naši, če so najboljši, tu nimam nobenih zadržkov. Ampak želela bi si, da se v tem procesu imenovanj medsebojno spoštujemo in da se držimo tistega, kar smo se dogovorili.

Torej, poslanske skupine na posvetih so vam za zaprtimi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije obljubile podporo Antonu Ropu in potem ga niso podprle?

Ne. Za nikogar nisem preštela do 46 glasov podpore na prvih posvetih. Tudi za Toneta Ropa ne, morem biti iskrena. Zato sem jih prosila, naj se ponovno pogovorijo in še enkrat pridejo do mene. Do teh drugih pogovorov ni prišlo.

Sorodna novica Urad predsednice: KPK je neodvisen, Golobov zagovornik nima prav

Neka napetost med vama s premierjem se čuti, to javnost vidi, mediji poročamo o tem. Ali je ta napetost tudi posledica različnega razumevanja pristojnosti? Predsednik vlade je v intervjuju za komercialno televizijo, denimo, govoril o samooklicani šefici države. Kako ste sprejeli to kvalifikacijo?
Ni mi sedla lahko na srce. In tu mi spet pride v ospredje ena sama beseda – spoštovanje. Če mi ne bomo spoštovali drug drugega, kako lahko pričakujemo, da nas bodo spoštovali ljudje, naši volivci, Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani? Isto se mi je zgodilo, ko sem prišla v parlament, pa tam ni bilo predstavnikov vlade. Ta odnos s premierjem seveda ni zgleden, ni pa tako slab, kot ga želite prikazati v medijih. Midva se pogovarjava predvsem takrat, ko se morava. In so stvari, ki jih morava rešiti skupaj, seveda ob zavedanju z obeh strani, da sta za pogovor potrebna dva. Moja vrata so vedno odprta, kadar koli me je predsednik vlade poklical, sem šla do njega ali on do mene. Na drugi strani je tega interesa malce manj, poskušam razumeti, ampak vendarle se pogovarjava.

Sorodna novica Golob dejal, da je na KPK-ju ovrgel vse očitke. Bobnar vztraja pri svojih besedah.

Ali se je spor začel zaradi zaposlitve Tatjane Bobnar za vašo svetovalko, je tam bil prvi kratek stik?
Ne, zagotovo je to eden od razlogov, da se ne zmoreva pogovarjati večkrat, pa bi bilo dobro, da bi se, ampak prvi izvirni greh je že od same volilne kampanje naprej. Mene Svoboda ni podpirala, mene ni podpirala nobena stranka, skozi stisnjene zobe so me podprle šele v drugem krogu. Izvirni problem, ki ga tudi poskušam seveda razumeti, je vendarle ta, da jaz ne pripadam nikomur. Veste, meni je težko vcepiti v glavo strankarsko disciplino zaradi tega, ker nikoli v nobeni stranki nisem bila in tudi na tej poziciji ohranjam seveda to držo. To je pravzaprav nekak izvirni greh – prvo bi rekla, nespoštovanje do funkcije, nespoštovanje do pristojnosti, ki jih imam. In teh ni veliko, seveda jih imata bistveno več vlada in predsednik vlade, ker imamo parlamentarno demokracijo, in ne predsedniške demokracije. Jaz se tega zavedam. Ampak mislim, da bova midva speljala to, kar sva si zadala, ker preprosto morava. Midva morava postaviti v ozadje kakršen koli drug interes, nama mora biti obema v ospredju zgolj in izključno samo Slovenija, javni interes. In zase vam lahko zatrdim, da drugega interesa na tem položaju nimam.

Sorodna novica Nataša Pirc Musar: Zaničevanja pravosodnega sistema ne bi smeli dopuščati

Vrniva se k vašemu nagovoru v državnem zboru. Vladne strani tam ni bilo, največja opozicijska poslanska skupina pa je med nagovorom državni zbor zapustila. Vaš predhodnik Borut Pahor je to komentiral z besedami, da je to najslabše, kar se ti lahko zgodi kot predsedniku, saj se ti mora v tej funkciji, če je le mogoče, posrečiti, da predstavljaš vse državljane.
Tu se s predsednikom Pahorjem seveda ne strinjam. Seveda se ti na tej poti opravljanja funkcije zgodi marsikaj in se tudi že je zgodilo in se verjetno še bo. Ampak če se dobro spomnite, sem v predvolilni kampanji govorila, da tiho ne bom. Saj zdaj je to morda že malce oguljena fraza, ampak glede na pristojnosti, ki jih predsednik oz. predsednica republike ima, je beseda tista, ki ti daje neko moč. Pa ne bom govorila o moči, ampak o zavezi, ki sem jo dala svojim volivcem. Zame je volilo 483 tisoč ljudi. Nihče v Republiki Sloveniji nima takšne legitimnosti v številu glasov, ki jih dobiš. To so moje obveznosti – ljudje, ki so mi dali glas. Kako in na kakšen način lahko pridemo do nekega boljšega, bolj tvornega sodelovanja? Zagotovo ne na način, da se odkoraka iz dvorane, zagotovo ne na način, da se tja sploh ne pride. Lahko si predstavljate, da sem se izjemno začudila, da so bili ministri in SDS na isti strani. Ampak, ali sem jaz tam govorila o napačnih stvareh? Jaz bi si želela, da me poslušajo in mi povedo, kje se z menoj ne strinjajo in kje se strinjajo. To je zame politika, ne pa, da me ne poslušaš. Čeprav v SDS-u so me poslušali, ker so minuto po koncu mojega govora po družbenem omrežju X že frlele ocene mojega govora.

Bi rekla, da sta vas obe poslušali obe odsotni strani. V nagovoru ste sicer v istem stavku dali kritiko izjave predsednika SDS-a Janeza Janše, ki je na shodu pravosodje označil za slabše od mafije, in izjave premierja Goloba, da je postopek proti njemu zaradi domnevnega pritiska na takratno notranjo ministrico oziroma posredno policijo farsa. Zaradi tega je bilo v Gibanju Svoboda, poslanci stranke so bili pri nagovoru namreč prisotni, tudi nekaj privzdignjenih obrvi.
Poslanec Svobode Lenart Žavbi je ob omembi tega stavka, prve črke, odkorakal iz dvorane. Toliko tudi o tem, kako je bilaSvoboda prisotna pri tem mojem nagovoru. Ne vem, ali se zavedamo, kako zelo nevarno je rušiti kredibilnost podsistemov v naši državi. Rušenje pravosodja, rušenje drugih podsistemov, kot so neodvisne nadzorne institucije in policija, je nekaj, kar lahko pusti strahovite rane. Če to kritiko na način brez argumentov izrečejo najvišji predstavniki v politiki, potem je moja dolžnost, da jih opozorim na to, da to ni prav. Ne nazadnje lahko pogledamo vaš RTV, če govoriva zdaj o rušenju. Zelo, zelo lahko je zrušiti neki sistem v mesecu ali dveh, nazaj pa se postavlja deset let ali več. Pot nazaj je vedno daljša. Politiki na vrhu naše države, pa naj gre za opozicijo ali pozicijo, morajo gojiti kulturo dialoga, in to je tisto, kar v Sloveniji najbolj pogrešam. Zelo lahko je reči krivosodje, farsa, ne vem, kaj vse so izrekli na moj račun, bolj tisti z desne kot tisti z leve, ampak zame politika ni prerekanje. Imajo pa ljudje, verjemite mi, veliko hodim po terenu, občutek, da je politika eno samo prerekanje. Tudi zaradi tega slabega odnosa med menoj in predsednikom vlade sva v bistvu na koncu oba, se opravičujem izrazu, na nekem kupu gnoja, kjer se prerekava. Ampak za prepir sta vedno potrebna dva – naj bo eden pametnejši. In na koncu največ, kar v politiki lahko naredimo, je, da se poslušamo, si rečemo, da se strinjamo, da se ne strinjamo, in gremo potem naprej. Preveč problemov imamo doma in po svetu, da bi lahko ravnali tako, kot včasih ravnamo.

Sorodna novica Direktorica Agencije za energijo: Razrešitev članov sveta bi pomenila nedopusten politični pritisk

Ali zadnje dogajanje glede Agencije za energijo in novega sistema omrežnine jemljete kot pritisk vlade na to neodvisno institucijo?
Kaj pa je to drugega kot pritisk? Nisem strokovnjak, zato ne vem, ali so zdaj ti izračuni pravilni ali ne, ampak take stvari se morajo v politiki dogovoriti v ozadju, in ne pred kamerami. Predvsem pa se mi zdi, da bi se morali pogovarjati mnogo prej.

Nekaj je skupin, ki so najbolj prizadete s temi omrežninami, in oni ne naslavljajo neodvisne institucije, torej Agencije za energijo, ne zanima jih, kdo je tam v svetu, kdo je direktorica. Oni naslovijo problem politiku, ki so ga izvolili, in to je vlada oziroma predsednik vlade, od njega pričakujejo, da bo problem rešil. Kako torej to izpeljati, pri taki stvari, kjer se je govorilo o drugačnih izračunih, kot se zdaj vidijo na položnicah. Ali politika ne sme odreagirati? Koalicijska stranka SD recimo pri teh omrežninah zahteva, da se vlada potegne nazaj.
Mislim, da je prav, da se o tej temi govori, in seveda je politika verjetno prvi in morda včasih tudi pravi naslov, kar se tiče urejanja težav. Ampak pri neodvisnih nadzornih institucijah je treba to početi s tresočo roko, če sploh. Politika ima moč, saj ne nazadnje imenuje svet agencije, to pot so seveda tudi uporabili, ampak zdi se, da se prej niso pogovarjali dovolj, mislim, da je to izvirni greh.

Sorodna novica Prevolnik Rupel: Pri zasebnikih v zdravstvu bodo lahko delali le vrhunski strokovnjaki

Ko greste med ljudi in ste na terenu, zagotovo slišite: zdravstvo, zdravstvo, zdravstvo. Ali je to, kar počne vlada v bistvu že zadnji dve leti z raznimi ukrepi, zakoni – zdaj pride zakon, ki bo med drugim ločeval javno zdravstvo od zasebnega – prava smer? Kakšen občutek imate vi pri teh spremembah, ki se tičejo zdravstva?
Z zdravstvom je treba nekaj storiti, torej prava pot zagotovo ne bi bilo narediti nič, to je dejstvo. Ko se lotiš tako konkretne in korenite reforme, seveda vsi z vsem ne bodo zadovoljni. Ampak pri takih korenitih reformah se je treba zaradi tega mnogo več pogovarjati, tudi z opozicijo, ker to je zagotovo reforma, ki ne bo končana v mandatu te vlade, ne bo. Kar se mene tiče, mi moramo ohraniti javno zdravstvo, to je tudi v fokusu vlade Republike Slovenije. In mislim, da ministrica za zdravje razmišlja v pravo smer, večkrat sva se pogovarjali – javno zdravstvo v Sloveniji je treba ohraniti. Največja težava slovenskega zdravstva ni kakovost zdravljenja na koncu. Ko ti prideš v sistem, zadeva deluje. Imam starše, ki so v letih, velikokrat grem z njimi do zdravnikov. Ti so prijazni, predani svojemu poklicu. To, kar ljudi moti, so enostavno predolge čakalne vrste – čakaš, da prideš v sistem. Ko v sistemu si, zadeve tečejo, in jaz mislim, da se je treba osrediniti točno na to. Še ko sem bila informacijska pooblaščenka, smo se pogovarjali o zdravstveni reformi in o seznamu čakalnih vrst, ki naj se centralno vodi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in tako naprej. Stopničke, ki tlakujejo pot v neki boljši sistem naročanja, obstajajo. Predvsem pa se tudi jaz tu strinjam z vlado, moram biti iskrena, da vlado podpiram v tem segmentu, da je treba narediti neke korenite ukrepe glede dela zdravnikov, ki malo delajo v javnem sektorju, malo v zasebnem sektorju. To je seveda problem več let, zdaj se je to nakopičilo, in tu bo treba narediti neki rez. Zdravniki v javnem zdravstvu morajo imeti jasna pravila, kdaj lahko delajo drugje. Če mene vprašate, naj se najprej dovoli delati drugje v javnem zdravstvu, in naj dodam – koncesionarji so del javnega zdravstva, to pa je zame kar jasno.

Sorodna novica V Rimu 1300 fašistov dvigalo desnice v zrak. Policija napovedala identifikacijo udeležencev.

Preskok k zunanjim temam, poglejva najprej naše sosede. V Italiji je, recimo, pred dnevi 1300 ljudi dvignilo desnico v fašistični pozdrav, to je tudi v Italiji seveda nezakonito, Avstrija zdaj sestavlja vlado s Svobodnjaki, ki so sicer zmagali na volitvah, pa jim predsednik sprva ni dal mandata, a so ga okoliščine prisilile, da ga mora podeliti, pred novim letom so spet pojavili zemljevidi Madžarske, kjer je spet kos Slovenije zraven. Naj bodo državljani poleg vsega, kar jih skrbi, zaskrbljeni tudi zaradi teh razmer in okoliščin v bližini nas?
Mislim, da razlogov za zaskrbljenost še ni, naloga nas politikov je, da imamo s sosednjimi državami dobre odnose. In jih imamo – ne glede na to, da smo obkroženi z državami, kjer vladajo desno usmerjene politične stranke. Jaz imam z vsemi štirimi predsedniki izjemno dober odnos, ne nazadnje so vsi prišli na praznovanje 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Vseh pet nas je bilo na Brdu pri Kranju in smo počastili 20 let vstopa v to evropsko integracijo. Vprašali ste me o Madžarski in zemljevidih. Tu pa vidim malce večjo nevarnost, predvsem z vidika mednarodnega prava in mednarodnih odnosov nasploh. V mednarodnih odnosih ni prostora za sanje, nostalgijo, neko romantiko. Mednarodno pravo je jasno, ozemeljska celovitost držav je tista pravica oziroma tisto načelo, ki ga moramo najbolj spoštovati in tudi hkrati najbolj varovati. Če spoštujemo to, bomo prijatelj. In tu ne govorim zdaj samo o sosednjih državah Republike Slovenije, govorim o Evropi, govorim o svetu.

Ko nam enkrat spoštovanje ozemeljske celovitosti pade in nam v soseščini seveda že je, govorimo o Rusiji in Ukrajini, potem lahko dosežemo učinek domin. In posledica vojne v Ukrajini so po moje tudi zdaj bolj jasno izraženi apetiti še nekaterih drugih državnikov, ki jim ozemeljska suverenost držav ne pomeni kaj dosti. Enkrat sem v neki družbi, ko smo se pogovarjali o vojni v Ukrajini, poudarila, na kaj je treba paziti – če privolimo v diskurz predsednika Putina, ki je rekel, Rusija je tam, kjer so Rusi, potem lahko pridemo zelo hitro na Srbija je tam, kjer so Srbi, Madžarska je tam, kjer so Madžari, Albanija je tam, kjer so Albanci, Slovenija je tam, kjer so Slovenci. Slovenija sicer nikoli ni imela takšnega političnega diskurza, da smo si na jasnem. To je nevarnost, ki jo vidim, in ta učinek domin je tu blizu nas. V politiki je treba narediti vse, da bomo spoštovali mednarodno pravo. Zame osebno je to alfa in omega mednarodnih odnosov. Ne vem, ali je vsem politikom oz. državnikom po tem svetu jasno, da ni ene države na svetu, ki bi bila etnično popolnoma čista. Je ni. Navaditi se moramo živeti v multikulturnem svetu, vse mednarodne konvencije o pravicah manjšin nas opozarjajo na to, in manjšinske pravice so ene najbolj pomembnih temeljnih človekovih pravic.

Sorodna novica Milanović ostaja hrvaški predsednik. Primorac mu ni čestital za zmago.

V nedeljo je bil izvoljen novi stari predsednik Hrvaške Zoran Milanović. Kakšni pogovori so predvideni v bližnji prihodnosti, je kakšna možnost za napredek glede uveljavitve arbitražne sodbe?
To je tema, ki smo jo oboji malce pospravili v predal. Slovensko stališče je seveda popolnoma jasno, arbitražno odločbo je treba spoštovati. Jaz druge poti preprosto ne vidim, zato smo se odločili za arbitražo. In jaz upam, da bomo nekoč v prihodnosti to znali in zmogli implementirati. Ne nazadnje se tu kaže politična zrelost, če sva prej govorili o mednarodnem pravu – tudi spoštovanje mednarodnih arbitražnih odločitev spada v ta segment mednarodnega prava, in želela bi si, da ga spoštujemo. Kar se tiče predsednika Milanovića, vam pa lahko zatrdim, da imava izjemno lep, topel odnos. Ne nazadnje je bil predsednik Milanović eden prvih, ki sem jih obiskala po nastopu mandata, Zdaj se ne spomnim točno, ampak mislim, da sem bila najprej pri predsedniku Franku-Walterju Steinmeierju v Nemčiji, predvsem zaradi tega, ker je Nemčija ena največjih gospodarskih partneric Republike Slovenije. Ampak Milanović me je sprejel izjemno toplo, imela sva super pogovor in že takrat sva se pogovarjala, kako in na kakšen način bova naprej peljala proces Brdo-Brioni. Tu imava namreč stično točko, obema je v interesu, da se predsedniki držav Zahodnega Balkana in predsednika Hrvaške in Slovenije pogovarjamo. In spet sva pri dialogu – ko bo dialog enkrat umanjkal, ne bo dobro, padli bomo v neko temo, težko bo prižgati spet to luč. Zato je meni tako zelo pomembno, da imam z vsemi kolegi predsedniki res dober in iskren odnos, predvsem v soseščini.

Sorodna novica Melania Trump sprožila pravne postopke tudi zoper Slovenske novice, Požarja in Omerzo

Čez teden dni bo v Združenih državah Amerike prisegel tudi novi, enkrat že predsednik Donald Trump. Sta bila kaj v stiku, ga boste povabili v Slovenijo? Javnost ve, da ste njegovo soprogo, Slovenko Melanio Trump, zastopali na sodišču.
Seveda sva bila v stiku, jaz sem obema čestitala, Melanii Trump za to, da je ponovno postala prva dama, najprej pa seveda predsedniku Trumpu za ponovno izvolitev. Govorila sva tudi po telefonu, takrat sem mu še enkrat osebno čestitala, in lahko vam zaupam eno stvar, ki mi jo je v tem telefonskem pogovoru povedal – vprašal me je za mnenje, kaj si mislim o sporu med Rusijo in Ukrajino. In odgovorila sem mu: "Spoštovani predsednik, ne pozabimo na mednarodno pravo, ve se, kdo je tu kršil ustanovno listino Organizacije združenih narodov, in to mora biti tisto osnovno izhodišče." Sva govorila še o nekaterih drugih stvareh, ampak naj ostane to med nama.

Sorodna novica Trump ne izključuje vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo in Panamskim prekopom

Kako sicer ocenjujete izvolitev Trumpa, njegov vpliv na dogajanje v Evropi, na reševanje sporov?
Moramo se zavedati, da je vpliv Združenih držav Amerike seveda velik. Imajo najmočnejšo vojsko na svetu, so najmočnejša članica Severnoatlantskega zavezništva, v katerem je velika večina evropskih držav, tega se moramo zavedati. Trump bo sicer imel na evropsko politiko toliko neposrednega vpliva, kolikor ga bomo pustili znotraj Evropske unije. Ne želim si položaja, da se bomo morali politiki v državah članicah Evropske unije postaviti na stran, ali smo za ZDA ali pa smo proti. Jaz takšnih stališč ne sprejemam, mi težko sedejo na mojo dušo. Treba se bo pogovarjati, ampak treba bo pa tudi Združenim državam Amerike povedati jasno in glasno zadeve, s katerimi se pa ne strinjamo. Znotraj Nata bo treba delovati še naprej, Nato je pomembna organizacija zaradi kolektivne obrambe oziroma varnosti, to je prvo izhodišče Severnoatlantskega zavezništva. Glede tega, kar sva že govorili, mi pa zagotovo ni všeč, da predsednik Trump govori o rušenju ozemeljske celovitosti nekaterih držav. Zdaj so na tapeti Grenlandija in seveda posredno Danska, Panamski prekop in Kanada. Jaz sem bila v bistvu zelo presenečena, ko so se te njegove izjave pojavile v javnosti. To niso razmišljanja v pravo smer, upam, da gre zgolj za provokacije in ne kakšno resno razmišljanje predsednika Trumpa.

V prvem mandatu je marsikaj od tistega, kar je rekel, potem tudi res izvedel. Bi Donaldu Trumpu poslali vabilo za obisk Slovenije?
Zakaj pa ne? Res, da je Slovenija geografsko majhna država, ampak naša izkušnja nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov je pokazala eno – Slovenija je tam zelo, zelo cenjen sogovornik. Slovenija je tam priznana kot država, ki nima skrite agende, nimamo nekih nahrbtnikov s kamni na ramenih, smo za odprte dialoge, z vsemi se pogovarjamo. Slovenija je enkrat že gostila vrh Rusija-Združene države Amerike.

Kaj ste odgovorili s sogovornikom mirovnikom, ki so prišli k vam pred kakšnim tednom? Predali so vam peticijo, da bi se Slovenija bolj dejavno zavzela za mir in da odločneje nastopi proti Izraelu. Kaj ste jim odgovorili?
Pogovarjali smo se kar dobro uro. Moram vam čisto iskreno povedati, da sem bila na koncu malce razočarana. Ker govoriti o tem, da je treba storiti nekaj, da bo mir, je zelo lahko. Ko sem jih spraševala o tem, kaj konkretno mislijo, seveda konkretnih predlogov ni bilo ravno veliko, razen tega, da bi Izraelu morali dati dodatne sankcije. Ampak že ta korak, ki smo ga mi naredili s priznanjem Palestine, ni bil lahek korak. Pri Izraelu se morda kaže celo večja neenotnost Evropske unije kot pri vojni v Ukrajini. Realna politika v ozadju je seveda nekaj čisto drugega kot to, kar bi si mirovniki, ki detajlov ne poznajo, želeli. Lahko vam zatrdim, da ga ni politika, s katerim sem se pogovarjala, in teh ni bilo malo, ki si ne bi želel miru. Le poti do miru so seveda različne. V ozadju, znotraj tihe diplomacije se seveda dogaja marsikaj. Osebno bi si želela, da bi se večkrat pogovarjali akterji, ki so odgovorni za mir med seboj. Znotraj Organizacije združenih narodov je idealen poligon za takšne pogovore, Slovenija se tu trudi, ampak žal predvsem v Varnostnem svetu danes poteka tudi hibridna vojna, vojna z vetom. Organizacija združenih narodov je edina multilateralna organizacija, ki jo imamo. Ne želimo si, da razpade, res ne. Želela bi le, da postane učinkovitejša, in to lahko dosežemo z reformo veta in za to si kot predsednica zelo veliko prizadevam. To je bistvo prihodnosti našega sveta, našega planeta. Treba se je pogovoriti o tem, kako regulirati veto. Danes imamo v Varnostnem svetu absolutni veto, in ta se kaže kot absolutno nedopusten.

Sorodna novica Soprog predsednice republike Aleš Musar obiskal Palestino in Izrael

Sorodna novica Zelenska se je v Ljubljani Sloveniji zahvalila za podporo pri obnovi Ukrajine

Naslednje vprašanje zadeva vašega soproga. Poznate kritiko, ko je povabil prvo damo Ukrajine gospo Zelensko, češ da to ni bilo usklajeno z vsemi akterji v zunanji politiki v Sloveniji. Največ kritik pa se nanaša na nedavne pogovore s palestinsko stranjo in pogovore vašega soproga s soprogo izraelskega predsednika Hercoga. Kaj pravite na kritiko, da tega v imenu Slovenije ne bi smel storiti?
Mogoče je funkcija prvih soprogov in prvih soprog še malo nepopisan list papirja v Republiki Sloveniji. Do mojega prihoda se po svetu namreč niti ni toliko dogajalo na forumih prvih soprogov in prvih soprog. Prva soproga Štefka Kučan je orala ledino. Predsednik Drnovšek soproge ni imel. Soproga Danila Türka je sodelovala predvsem pri obiskih predsednika, nisem pa zaznala, da bi se kaj mednarodno ukvarjala s humanitarno dejavnostjo. Predsednik Pahor temu ni posvečal nobene pozornosti. Jaz sem se pa vendarle odločila, da je dobro, če moj soprog v teh forumih sodeluje. Seveda je velik vzgon za delo prvih soprogov in prvih soprog dala prav Olena Zelenska, ki je znotraj vrha prvih soprogov in prvih soprog izjemno, izjemno aktivna. Aleš se je tem aktivnostim priključil. Lahko vam pa zatrdim eno stvar, in Aleš to zelo, zelo spoštuje. On se v teh pogovorih lahko dotika zgolj in izključno samo humanitarnih aktivnosti, ki jih imamo znotraj urada in ki jih ima Republika Slovenija. Vsi ti obiski gredo prek ministrstva za zunanje zadeve, z njimi se moji svetovalci in tudi jaz sama posvetujemo, kdaj je primeren čas, če sploh, in kaj so vsebine, ki jih je treba nasloviti. Če govoriva o zadnjem obisku, naj vas prisotnost soproge izraelskega predsednika ne moti. Od prvega dne, ko je Hamas napadel nedolžne žrtve na izraelski strani, Slovenija govori, da je bil to teroristični napad in da je to treba obsoditi. Aleš se je šel poklonit žrtvam na prizorišče Nova festivala, to je vse. S soprogo sta govorila o humanitarnih aktivnostih.

Sorodna novica Marta Kos: Na neki način se s širitvijo vračamo h koreninam, zakaj je Evropska unija sploh nastala

Slovenija je v novi Evropski komisiji dobila resor za širitev in komisarko Marto Kos. Ko se je Evropska komisija še sestavljala, ste bili med drugim kritični, da je premalo žensk. Kakšna je zdaj, ko je sestavljena in že mesec dni operativna? Kakšna je nova vlada Evropske unije, ideološko, operativno?
Ideološko je razumljivo – glede na volilni rezultat je jasno, da ima največja politična skupina, torej EPP, največ komisarjev. Ampak, pojdiva na Slovenijo. Slovenija je po prvem spodletelem poskusu vendarle našla kandidatko, ki je odlična, ki bo znala in zmogla opraviti naloge, ki so naložene na njena ramena. Jaz osebno sem izjemno, izjemno zadovoljna, da je Slovenija dobila resor širitve. Namreč, če kaj, se v Sloveniji zavedamo, kako zelo je pomembno, da je Zahodni Balkan stabilen, ne nazadnje tudi Ukrajina, Moldavija. Gruzija je zdaj iz te enačbe po mojem žal za nekaj časa padla ven. Na ramenih Marte Kos je velika odgovornost, veliko breme. Ampak Slovenija to zna in zmore. Mi veliko delamo na Zahodnem Balkanu, dobili smo pravi resor. To vam hočem povedati. S tem resorjem sem izjemno, izjemno zadovoljna. Z Marto Kos sva se pogovarjali, ko je bila tu na obisku. Prosila me je, da ji pri teh prizadevanjih pomagam. Obljubila sem jih vso podporo in tudi pomoč znotraj procesa Brdo-Brioni. Znotraj dobrega odnosa, ki ga imam s čisto vsakim od predsednikov. Vam lahko tu povem eno anekdoto? Bom kratka.

Sorodna novica Pirc Musar: Makedonija mora odločno nadaljevati pot približevanja EU-ju

Prosim.
Ko sem bila na obisku v Severni Makedoniji, sem na zaprosilo predsednika Steva Pendarovskega nagovorila tudi njihov parlament. V tem parlamentu sem govorila o tem, kako zelo pomembna je širitev v Evropsko unijo, kako smo tudi mi morali spremeniti ustavo. To namreč Severno Makedonijo danes čaka. Po tem mojem nastopu v parlamentu do mene stopi ena gospa. Sedela je na strani VMRO-DPMNE-ja, torej na desnem političnem polu. Rekla mi je, da sem se s tem govorom vmešavala v notranjepolitične zadeve Severne Makedonije. Bila je zelo jezna. No, ta gospa je danes predsednica Severne Makedonije. To gospo sem po izvolitvi poklicala po telefonu in ji od srca čestitala. Ona pa meni odvrne: A se vi spomnite, ko sem jaz? Seveda se vas spomnim, vi ste tisti, ki ste pristopili do mene po nagovoru, ampak jaz do vas ne gojim nobenih zamer. Midve morava sodelovati, zato vam od srca čestitam in upam, da sem prva. In je rekla, da ja. Pozabiti je treba na zamere, o tem vam govorim. Zelo podoben problem, kot ga imamo mi v Sloveniji, imajo po Zahodnem Balkanu. Sprava. To je nekaj, česar se bodo morali lotiti tudi na tem območju našega sobivanja. Tri točke so pomembne, ko govoriva o širitvi. Prva točka: pogajanja, pogajanja in še enkrat pogajanja. Če prvič ne uspe, začni drugič. Če drugič ne uspe, začni tretjič. Govorimo o mednacionalnem odnosu držav na Zahodnem Balkanu, ampak isto velja tudi za Evropsko unijo. Ali smo mi že naredili dovolj, da te države pridejo v našo družbo? Verjetno ne. Druga točka: sprava. Če narodi, ki sobivajo na tem območju, ne bodo dosegli neke vrste sprave med seboj, bo ta regija vedno sod smodnika. In tretja točka: če se nekaj dogovorijo, dogovorimo, je to treba spoštovati do zadnje črke. Saj tale formula zveni enostavno, kajne?

Sorodna novica Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.

Da, podpišem vse. Ampak, gospa predsednica, roko na srce, tudi v tem prostoru na Zahodnem Balkanu in širše to od politikov poslušamo leta in desetletja, pa se ne spremeni nič. Ker greva proti koncu oddaje, sledi nekaj kratkih vprašanj, zato naj bodo takšni tudi odgovori. Smo v zadnjem predvolilnem letu. Prihodnje leto, če ne bo drugače, bodo volitve. Prosim za kratko oceno, kaj prinaša stranka Demokrati vašega nekdanjega tekmeca Anžeta Logarja. Prinaša popestritev konkurence na desnici, mislite, da tudi na sredini ali celo levo od sredine?
Po podatkih in analizah, ki jih zasledim v medijih, bo gospod Logar posegal desno- in levosredinsko. Mislim, da je prav, da je naredil ta korak. Midva sva se v predvolilni kampanji veliko družila. Imava izjemno, izjemno korekten odnos. Tudi sama kampanja je pokazala, kako se da zmerno komunicirati. Želim mu vso srečo in absolutno se mi zdi prav, da se je tudi na desnem polu našla neka malce močnejša konkurenca. Na levem polu smo tega vajeni, na desnem morda malce manj.

Ali drži kaj od zapisanega v medijih v zadnjih tednih, da bo pod vašim pokroviteljstvom nastala neka nova stranka? Baza naj bi bila bilo gibanje Ona ve.
Ja, imam celo že ime za to. Ne cenzurirano. Ne ustanavljam nobene stranke in je tudi ne bom. Ne vem, zakaj se takšne izmišljotine sploh pojavljajo v medijih. Mene seveda o tem ni nihče nič vprašal. Skratka, kratko in jedrnato, ne ustanavljam stranke.

Sorodna novica Tožilka Mateja Gončin: Jušić je od mene pričakoval, da bom posredovala v zadevi Lindav

Saj zato vprašam, da lažna novica ne gre naprej. Predsednica, tudi vi ste varovana oseba. Kako gledate na zadnje dogodke okoli specializirane tožilke Mateje Gončin? Tudi premier je v začetku mandata tarnal nad svojimi varnostniki. Vemo, kako si je potem to uredil. Kakšno izkušnjo imate vi, in zanima me tudi vaša ocena tega zapleta, ki se veže na center za varovanje.
Najprej o moji izkušnji. Jaz lahko svoje varnostnike in eno varnostnico samo pohvalim. Tako, kot so mi oni olajšali prehod iz popolnoma nevarovane osebe in osebe, ki nikoli ni bila v politiki ... ta prehod so mi lahko omogočili samo oni – in so mi ga. Nad njihovim delom nimam popolnoma nobenih pripomb, v celoti sem zadovoljna in jim 100-odstotno zaupam. A vendarle, ko se zgodi nekaj takega, kar se je zgodilo v primeru tožilke Mateje Gončin, bi morali zvoniti vsi zvonci, da očitno nekaj v sistemu ni v redu. Ampak še enkrat bom poudarila: ta problem bi se moral rešiti brez kamer. Pa se ni, zato je v medije tudi prišel. Spet se je zamudila priložnost, da bi se problem naslovil hitro in učinkovito, ne da bi se pralo umazano perilo v medijih. To bi bil moj nasvet za kakršne koli zaplete in zadrege v bližnji ali daljni prihodnosti. Ko za problem izveš, se ga loti.

Sorodna novica Rajko Pirnat: "Imenovanje generalnega direktorja policije je bilo po mojem mnenju nezakonito"

Usoda ministra za notranje zadeve, gospoda Poklukarja, ki ga čaka interpelacija. In v povezavi s tem, kaj mislite o razpisu oziroma imenovanju gospoda Jušića za generalnega direktorja policije po tem, ko je upravno sodišče dalo sodbo, da je bil prvotni sklep nezakonit?
Glede interpelacije ministra Poklukarja se mi zdi, da bo to lakmusov papir trdnosti te koalicije. Seveda bomo vsi skupaj pozorno spremljali, kaj se bo dogajalo in izjemno pomembno bo videti, ali bodo glasovali za interpelacijo – ali sploh ne bodo glasovali. Sami boste lahko izračunali, kje je pomenska razlika. Jedro spora je seveda imenovanje gospoda Jušića. Oba, Levica in SD, sta v javnosti govorila, da je to treba popraviti. Tukaj vam bom odgovorila kratko in jedrnato, z enim stavkom, kar se tiče generalnega direktorja. Ko pade senca dvoma na neki postopek imenovanja, in ne samo senca dvoma, ampak sodba upravnega sodišča, ki je ugotovila bistveno, absolutno bistveno kršitev postopka – kaj to pomeni? To pomeni, da se o vsebini niti spraševali niso, ker so ugotovili, da je šlo za absolutno bistveno kršitev postopka. Torej do merituma sploh niso mogli priti. Iz svoje nekdanje prakse vam lahko povem, da takšna odločitev upravnega sodišča še zdaleč ni bila prva. V svoji osemletni karieri sem v teh postopkih videla kar nekaj takih odločb oziroma sodb v tem primeru, ki so bile jasne: obrazložiti je treba odločitev. To ni nekaj, kar se je zdaj zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. Zato se tudi jaz čudim. In če enkrat pade senca dvoma na postopek in če vsi zatrjujejo, da gospod Jušić izpolnjuje pogoje, bi jaz svetovala ponovitev postopka – in bo zadeva končana. Že zdavnaj bi lahko bila, pa spet čakamo in se zadeva melje in melje in melje. Kaj smo dosegli, so dosegli? Interpelacijo ministra Poklukarja.

Sorodna novica Koalicija želi uvesti preferenčni glas na volitvah v DZ. NSi si je premislil in pobude ne podpira.

Junija lani smo šli na tri referendume. Ali ta izid, ljudska volja, zavezuje vso politiko, torej vladno in opozicijsko, da se to uveljavi? Še posebej recimo glede volilnega sistema oziroma preferenčnega glasu, ki je dobil 70-odstotno podporo? Ali pa se lahko politika zdaj izogne in reče, da žal nima 60 glasov, zato recimo preferenčnega glasu ne bo?
Seveda bodo to rekli.

... kaj je lahko kakšna sankcija?
Je ni.

Kako lahko torej volivci držijo politiko za besedo, kako lahko zaupajo politiki?
Zaupanje volivcev je tisto, s čimer se jaz ne bi ravno igrala. Nikoli. Ravno pri spremembi volilnega sistema je bil odstotek glasov daleč najvišji od vseh štirih referendumov – ker sta bila dva vezana na eno temo. Ko smo mi dobili prvi volilni sistem, se je vedno govorilo, da je začasen. Ampak ta začasnost danes traja že 33 let. Zakaj so volivci dali tako velik signal, da je sistem treba spremeniti? Zato, ker preprosto ne vedo, koga izvolijo. Na koncu je ta naš kompleksni sistem tako zakompliciran, da ga morda v detajle poznajo samo trije ljudje v naši državi. Sem za spremembo volilnega sistema. Res pa je, da je potrebna dvotretjinska večina, torej je tu skupna odgovornost celotne politike – volivci, ko gredo na referendum, gredo vsi, in levi in desni in tisti vmes.

Ampak te kulture očitno še nismo prevzeli.
Očitno. In sva spet na začetku najinega intervjuja, ko ste me vprašali, kaj mora politik imeti v sebi – izpolnjevanje obljub. Še vedno se lahko zgodi, da kakšne obljube ne boš mogel izpolniti. Ampak če pa nisi naredil nič, niti poskusil nisi. Potem to ni prav.

Sorodna novica Tarča: Kaj je z "mnenjem eminentnih ustavnih pravnikov", na katero se zanaša predsednica DZ-ja?

Še ena vroča tema izpred nekaj mesecev: JEK 2. Najprej je bila resolucija, ki vsebuje JEK 2, nato pa odločitev za referendum, kjer bi ljudje odločali o tem istem JEK-u 2, ki je v resolucijo že vpisan. Ali to jemljete, da je politika želela narediti obvod, če se recimo na referendumu ne bi posrečilo dobiti večine za JEK 2?
Moje stališče o JEK-u 2 seveda poznate. Sem za jedrsko energijo. Od prvega dneva pa sem opozarjala, da je za referendum treba imeti dovolj informacij. Ne podcenjevati javnosti. To vedno govorim. Na koncu se tako velikega projekta brez referenduma ne moremo in ne smemo lotiti. Upam, da je bila to šola za politiko, da se je treba na takšne projekte bistveno bolje pripraviti. Pripraviti seveda tako, da komuniciraš z javnostmi. Nikoli ne bova vedeli, kaj vse se je znotraj dogajalo. Upam, da ni šlo za obvod ali iskanje obvoda, da so bili pri tem morda malce nerodni in se bodo drugič tega lotili bolj resno in korenito. JEK-a 2 ne smemo vreči čez ramo, o tem se moramo pogovarjati. Zdi pa se, da je vendarle čas zamujen, da bo to po vsej verjetnosti projekt nove vlade.

Ko greste med ljudi, kaj pravijo, katera vrednota jim manjka v družbi? Kaj pričakujejo, tudi po vrednotah, od politike v letu 2025?
Slika, ki jo morda kdaj vidimo v medijih, ni slika, ki jo vidim na terenu. Ljudje sploh niso tako zelo sprti med seboj, kot so politiki – smo politiki, če hočete – sprti med seboj. Predvsem pa se v teh krizah, ki jih v dveh letih ni bilo malo, pokaže tisto pravo slovensko srce – in to Slovenija je. Če bi le znali to srce, to solidarnost, to skupnostno načelo, o katerem zadnje čase kar veliko govorimo, prenesti tudi v politiko, bi bilo mnogo bolje in lepše. Odgovornost na nas je velika. Ljudje nas na terenu opozarjajo, kje ne gremo v pravo smer, so pa vendarle kolikor toliko zadovoljni. In lahko so. Slovenija je še vedno ena najvarnejših držav. Ne gre nam slabo. Ampak zakaj nam ne bi bilo še bolje?