Na povabilo predsednice republike Nataše Pirc Musar so v Slovenijo prišli predsedniki vseh štirih sosednjih držav. Sešli so se v okviru praznovanj 20. obletnice članstva Slovenije v Evropski uniji.

Pirc Musar je po srečanju povedala, da se je zahvalila sosednjim državam za pomoč po avgustovskih poplavah. Vlade vseh držav, tudi slovensko, je pozvala, naj odpravijo nadzore na meji. "Schengenski režim je namreč ena velikih pridobitev Evropske unije, in odprte meje so v regiji, ki je poznala zidove, ena največjih prednosti," je dejala Pirc Musar.

Predsednica republike je med strateškimi izzivi poudarila, da se EU spopada z veliko geopolitičnimi in strukturnimi izzivi, "na mejah Evrope divja vojna v Ukrajini, zapleta se v odnosih med Izraelom in Iranom, nemočno gledamo hudo humanitarno in človeško krizo v Gazi, pa tudi v Sudanu".

Napovedala je, da si bo Slovenija kot članica Varnostnega sveta ZN-a še naprej neutrudno prizadevala iskati poti k trajnemu in pravičnemu miru, tako v Ukrajini kot za zaščito civilistov v Gazi in drugje po svetu.

"Tu so še izzivi o migracijah, in ob tem pozdravljam nedavno sprejeti pakt o migracijah in azilu in tudi dobro sodelovanje policij sosednjih držav pri varovanju naših evropskih meja. O nekaterih od teh izzivov smo govorili tudi danes. O tem, kako napraviti našo Evropsko unijo še močnejšo, bolj konkurenčno in bolj socialno. Pomen širitve moči Evropske unije ni le v njenem trenutnem članstvu, temveč tudi v njenem potencialu za rast širitev je eno najmočnejših geopolitičnih orodij, in sprejemanje evropskih vrednot ima nedvomno izjemno transformacijsko moč," je poudarila in dodala, da vsi predsedniki predstavljajo države, ki podpirajo članstvo z državami Zahodnega Balkana.

Sorodna novica Pirc Musar: Pri strateških temah je treba delati z opozicijo

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je po srečanju poudaril, da je Evropska unija skupnost vrednot, in ne samo okvir za gospodarsko sodelovanje, ter dodal, da je bila pridružitev Slovenije EU-ju pomembna tudi za Italijo, saj gre za sosednji državi. “Države članice morajo spoznati, kako pomembna je konsolidacija EU-ja, in podpreti vstop držav Zahodnega Balkana v EU," je opomnil. Poudaril je tudi, da je primer Slovenije zgodba o uspehu.

Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen je spomnil, da so nekateri pred 20 leti govorili, da se širitev EU-ja ne bo obnesla, danes pa vemo, da to ni res. “Avstrija je imela veliko koristi od širitve. Izvoz v države članice se je v 20 letih namreč potrojil. Pozitivne prednosti vidimo na obeh straneh,” je povedal in dodal, da je delitev na stare in nove članice EU-ja zastarel koncept.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je prav tako zavzel za odprtje schengenskih mej in dejal, da razume ravnanje Slovenije v odziv na odločitev Italije. Meni pa, da obstaja politična volja, da se nadzora ne bo več podaljševalo. "Moramo se vrniti na osnovne nastavitve schengna, to je svobodno gibanje," je dejal. Prav tako je podprl širjenje EU-ja na Zahodni Balkan.

Podobno je dejal tudi madžarski predsednik Tamas Sulyok, ki je izrazil skepso v pretesno povezovanje znotraj EU-ja. Vedno večja integracija bo po njegovem mnenju vodila v šibkejšo Evropo, medtem ko Madžarska verjame v zavezništvo neodvisnih držav.

Italijanski predsednik Mattarella je med potrebnimi reformami v prihodnosti omenil spremembe v procesu odločanja, ki da mora postati hitrejši. Med potrebnimi reformami v prihodnosti je omenil tudi okrepitev konkurenčnosti, razvoj skupne obrambe in tudi spremembe v procesu odločanja, ki da mora v odzivanju na probleme postati hitrejši.

Hrvaški predsednik Milanović pa je izrazil nasprotovanje prizadevanjem za odločanje s kvalificirano večino, češ da mora obstajati soglasje.

Ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje je Pirc Musar vsem predsednikom podarila sadiko lipe.

Prvo srečanje po letu 2011

Tovrstno srečanje se je zgodilo prvič po letu 2011, ko je ob 20. letnici osamosvojitve štiri kolege iz sosednjih držav gostil tedanji predsednik Danilo Türk. Tokrat so na obisk prišli italijanski predsednik Sergio Matarella, avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, predsednik Hrvaške Zoran Milanović in madžarski predsednik Tamas Sulyok, za katerega je to prva uradna pot v tujino, potem ko je marca zasedel ta položaj.

Srečanje v uradu predsednice označujejo kot znak dobrega sodelovanja in poudarjajo njegov pomen za utrjevanje odnosov med državami na predsedniški ravni. Z njim želijo moč sodelovanja sosednjih držav prikazati tudi kot simbol in zgled za države na območju glede njihovega približevanja Evropski uniji.

"Osnova dobrega sodelovanja v EU-ju so odlični sosedski odnosi, ki jih imamo v Sloveniji. Zato se je predsednica odločila, da bo povabila predsednike štirih sosedskih držav na pogovor o izzivih, ki so pred Evropsko unijo, in da bodo izmenjali mnenja o tem, kaj pomeni EU za vsako od njihovih držav ter v katero smer želijo peljati EU v prihodnje," je o ciljih srečanja za Radio Slovenija pojasnil svetovalec predsednice za evropska vprašanja Zoran Stančič.

Zato bodo med drugim spregovorili o širitvi Unije na Zahodni Balkan, pomenu odprtih meja in udeležbi na evropskih volitvah. Pa tudi o izzivih, s katerimi se EU spopada zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer v svetu in soseščini.