Na komisiji danes niso želeli komentirati izjave predsednika Evropskega sveta, saj da se ne odzivajo na to, kar povedo partnerji ali drugi deležniki. Tiskovna predstavnica Evropske komisije Dana Spinant je sicer dejala, da ni seznanjena s tem, da bi se Michel o govoru posvetoval s komisijo.

Je pa Spinant poudarila, da je širitev politična prioriteta za komisijo. "Vedno pravimo, da je širitev proces, ki temelji na dosežkih, kar pomeni, da naj se kandidatke pridružijo Evropski uniji, ko so pripravljene," je dejala.

To je pomembno tudi za zagotavljanje učinkovitosti priprav držav kandidatk na članstvo, je še dodajala tiskovna predstavnica. Poudarila je, da tesno sodelujejo z državami, ki se želijo pridružiti EU-ju, in jim pomagajo, da bi sprejele reforme, potrebne za pridružitev Uniji.

V Bruslju so se strinjali, da se mora tudi EU pripraviti na širitev. Spinant je pojasnila, da bodo o tem razpravljali voditelji držav članic na neuradnem vrhu v Granadi v Španiji v začetku oktobra.

Michel je v ponedeljek v uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu dejal, mora EU, če želi biti kredibilen, govoriti o časovnici. "Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev," je poudaril. Za to bo po njegovih besedah tako v EU-ju kot tudi v državah kandidatkah potrebno veliko dela.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je dejal, da se bodo morale njihove države posvečati področjem vrednot, vladavini prava, neodvisnosti sodstva, boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Reševati bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.

Predsedniki vlad balkanskih držav so imeli po njegovem nagovoru na okrogli mizi priložnost podati odzive. Premierji Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova in Albanije so pozdravili vsebino nagovora, pri čemer pa niso skrivali frustracij glede širitve Unije, ki da poteka prepočasi.

Sorodna novica Spoznanje o nujnosti širitve pokazalo na nujnost reforme EU-ja

Slovenija vneta podpornica širitve

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob robu Blejskega strateškega foruma (BSF) gostila srečanje z zunanjimi ministri držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to območje. Zagotovila je, da Slovenija ostaja vneta zagovornica širitve EU-ja.

Na srečanju so govorili o ponedeljkovi "blejski zavezi" predsednika Evropskega sveta, da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije.

Med udeleženci pogovorov je bil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman, ki je srečanje označil za koristno. "Močna podpora širitvi EU-ja kot zavezi za stabilnost Evrope kot celote. Zelo pomembno je pokazati zavezanost podpori tem državam na njihovi poti v EU," je zapisal na omrežju X.

Srečanja so se udeležili tudi zunanji ministri Severne Makedonije, Albanije, BiH-a in Kosova ter posebni odposlanci za Zahodni Balkan iz Avstrije, Norveške, Združenega kraljestva in Slovenije.

Zahodni Balkan je v skladu s tradicijo v središču tudi letošnjega strateškega foruma na Bledu, ki ga Slovenija gosti že 18. leto. V ospredju je bil tudi v ponedeljek, prvi dan BSF-ja, ki ga je zaznamovala prav omenjena izjava Michela.

Fajon je dejala, da je letošnji dogodek presegel vsa pričakovanja. Vsebinsko je poudarila predvsem "blejsko zavezo", da bo Zahodni Balkan do leta 2030 del Evropske unije. "Nastopil je nov politični trenutek," je glede širitve EU-ja prepričana ministrica.

Fajon je na tiskovni konferenci na Bledu poudarila, da je sporočilo Michela politično izjemno pomembno. Dodala je, je Michel s tem prvič regiji podal časovnico za morebitno širitev.

Da bi se izpolnila zaveza o članstvu, bosta morali na tem področju delati obe strani, prve pomembne korake pa lahko storita že letos, je prepričana Fajon. "Letos je decembrski vrh, kjer se bo odločalo tudi o začetku pristopnih pogajanj za Ukrajino, za vzhodno sosedstvo, in jaz si srčno želim, da bo Slovenija v krogu tistih držav, ki bo spodbujal napredek na področju reform vseh držav Zahodnega Balkana, da bo ta decembrski vrh v tem pogledu prelomen," je dejala ministrica.

"Dejstvo je, da imamo zdaj ta trenutek, ko lahko vse države naredijo korak naprej, če ga znamo politično modro in pa učinkovito izkoristiti," je prepričana Fajon, ki od začetka svojega mandata daje poseben poudarek širitvi Unije na južno soseščino Slovenije.

Podelila je še svoj pogled na pristopanje držav v EU "po stopnicah". Kot predlaga, bi lahko države, denimo, še pred formalno priključitvijo postale opazovalke v Evropskem parlamentu ali postopno vstopale na enotni trg EU-ja, v vmesnem obdobju pa se pripravile na polnopravno članstvo.

Humanitarna nota

Ministrica o znesku zbrane pomoči na forumu, ki je imel letos zaradi nedavnih uničujočih poplav v Sloveniji tudi humanitarno noto, še ni mogla govoriti. Zbiranje sredstev namreč po njenih besedah še poteka. Za zdaj je lahko navedla le 200.000 švicarskih frankov, ki jih je Sloveniji namenila Švica, in 10.000 evrov, ki jih je donirala Tajska. Švica se je v nadaljevanju tudi zavezala, da je pripravljena ponuditi še dodatno pomoč kot država z znanjem, ki ga ima za področje sanacije poplav, je dodala Fajon.

Ministrica je izrazila še svoje zadovoljstvo nad raznolikostjo, ki jo je združeval letošnji BSF, ki je dobil svetovno dimenzijo. To ima še poseben pomen glede na prihajajoče članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN-a, je prepričana.

Tudi danes vrsta bilateralnih srečanj

Predsednica Nataša Pirc Musar se je ob robu BSF sestala z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko, s katero sta govorili predvsem o razmerah v njeni državi in regiji. Predsednica je v pogovoru izrazila zaskrbljenost zaradi zaostrenih razmer in zagotovila nadaljnjo podporo Slovenije svobodni, neodvisni in demokratični Belorusiji.

Na srečanju z moldavsko predsednico Maio Sandu je Pirc Musar izrazila podporo Moldaviji pri nadaljnjem izvajanju programa reform ter pri političnem in gospodarskem povezovanju z EU. Potrdila je, da bo Slovenija še naprej zagotavljala razvojno pomoč Moldaviji ter izrazila solidarnost s prebivalci Moldavije, ki jih je ruska invazija na Ukrajino prizadela na varnostnem, gospodarskem, energetskem in socialnem področju.

V luči tega sta predsednici spregovorili tudi o nevarnostih pojava dezinformacij in kibernetskih napadov, ki v Moldaviji povzročajo napetosti, ter se strinjali, da je treba ta izziv bolj odločno nasloviti, je sporočil urad predsednice republike.

Na srečanju s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslavom Lajčkom je predsednica spregovorila o napetostih med Beogradom in Prištino ter možnostih uresničevanja sporazuma o normalizaciji odnosov. Lajčaka je tudi seznanila z načrti za letošnji vrh procesa Brdo Brioni, ki bo potekal 11. septembra v Skopju.

Ministrica Fajon se je medtem ločeno sestala z zunanjim ministrom Madžarske Petrom Szijjartom in se mu zahvalila za pomoč Madžarske ob poplavah. Govorila sta predvsem o podnebnih spremembah ter o podpori Zahodnemu Balkanu na poti v EU, ki bo tudi pomembna tema prihodnjega predsedovanja Madžarske Svetu EU.

Z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom sta spregovorila o razmerah v BiH, z rektorico univerze College of Europe Federico Mogherini pa o približevanju Zahodnega Balkana EU. "Slovenija podpira njeno delo in nadaljnja prizadevanja pri izobraževanju in usposabljanju diplomatov EU in Zahodnega Balkana," je Fajon zapisala na omrežju X, nekdanjem Twitterju.

Fajon se je sestala tudi s podpredsednikom makedonske vlade Bojanom Maričićem in generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Helgo Mario Schmid. Namerava pa se sestati tudi s Svetlano Tihanovsko, je sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.