Z Natašo Pirc Musar se je po srečanju petih predsednikov sosednjih držav na Brdu pri Kranju pogovarjala Rosvita Pesek.

Vsi predsedniki ste danes poudarjali, kako pomembno je, da si v Evropski uniji delimo enake vrednote. Zdaj je mimo 20 let, kar smo vstopili v EU. Koliko smo pravzaprav Slovenci zavarovali z Evropsko unijo svoj nacionalni interes in koliko smo ga izgubili?

V vsako integracijo oziroma supranacionalno organizacijo, v katero vstopiš, nekaj svoje suverenosti izgubiš. Ampak znotraj Evropske unije je vendarle tako, da so države članice še vedno močne in samostojne. Tu ne gre za neke združene države Evrope. Evropa ni država. Kar se mene tiče, je Evropska unija, vsaj Sloveniji, pa kolikor se pogovarjam s kolegi državniki, tudi drugim prinesla več plusov kot minusov. To je dejstvo.

Sorodna novica Pirc Musar: Odprte meje so v regiji, ki je poznala zidove, ena največjih prednosti

Koliko dejansko štejemo v Evropski uniji? Koliko velja naša beseda, koliko smo slišani?

Smo. Znotraj Evropske unije, ko govorimo o Svetu Evropske unije ali Evropskem svetu, je ena država en glas. Malce manj zastopanosti seveda imamo v Evropskem parlamentu, kjer bomo imeli po novem devet poslancev. Gre pač na število prebivalcev posamezne države. Ampak Slovenija je zelo spoštovana država. V zadnjih nekaj letih, kar spremljam, in zadnje leto seveda še bolj poglobljeno, odkar sem na predsedniški funkciji, vidim, da vedno znamo in poskušamo najti neko ravnovesje, neki sistem, kako rešiti določene težave.

Če sem konkretna: Slovenija je skupaj z Nemčijo začela z državami članicami razpravo o glasovanju s kvalificirano večino pri zadevah, ki so pomembne na področju zunanje in varnostne politike. Tam je seveda kar nekaj držav proti, saj se ne želijo odpovedati tej svoji pravici do veta, torej soglasnega odločanja. Več priložnosti, in tudi tu je Slovenija skupaj z Nemčijo vodilna v skupini prijateljic tega predloga, se mi zdi, da bomo lahko našli pri priključevanju držav Zahodnega Balkana. Stališče Slovenije in naša pobuda skupaj z Nemci sta namreč, da bi morda pri določenih postopkih priključevanja, torej pri teh bolj tehničnih, vendarle šli lahko na kvalificirano večino. Končno odločitev o tem, ali nova država lahko postane članica Evropske unije, pa bi seveda prepustili soglasju. O tem zdaj teče razprava. Izjemno ponosna in vesela sem, da strokovnjaki z ministrstva za zunanje zadeve vodijo te razprave v smer izboljšanja procesov približevanja in izboljšanja Evropske unije na koncu.

Sorodna novica Borut Pahor lobira za položaj posebnega odposlanca EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino

Mimogrede, kako visoko je zunanjepolitično soglasje naše države za to, da vaš predhodnik Borut Pahor postane odposlanec Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino?

Vsi trije smo si soglasni o tem, torej predsednik vlade, zunanja ministrica in tudi sama kot predsednica, da si to podporo zasluži. Morda na tem mestu lahko rečem še eno stvar. V preteklosti smo vse prevečkrat videli, kako smo mi svoje lastne kandidate "zminirali" znotraj interne politične razprave. Slovencev je premalo na visokih položajih v tujini in izjemno nespametno bi bilo, da ne bi predlagali dobrih kandidatov. In Borut Pahor zelo dobro pozna Zahodni Balkan. Tudi sama ga bom na tej poti podprla. Mora pa seveda še vložiti uradno kandidaturo.

Ali je vprašanje meje s Hrvaško povsem izginilo iz agende političnih pogovorov? Kje smo danes? Ali bo ostalo vse tako, kot je?

Prav imate. Ne pogovarjamo se o tem, ker se mi zdi, da smo prišli v nekakšen status quo. Ampak pozicija Slovenije je jasna. Arbitražni dogovor je treba spoštovati, tam je arbitražno sodišče odločilo, kako in na kakšen način se mora zregulirati meja do konca. Ampak ne glede na to, s Hrvaško drugih odprtih težav pravzaprav nimamo. Prepričana sem, da bomo enkrat, v duhu arbitražne odločbe, tudi tu našli dovolj modrosti in energije, da bomo zaprli to poglavje med sosednjima državama.

Sorodna novica Ruski kibernetski napadi so bili dolgotrajni, a niso povzročili neposredne škode

Minilo je tudi 20 let od vstopa v zavezništvo Nato. Če pustimo ob strani vse tiste ocene, ki so jih vaši predhodniki dobivali o slabem stanju v Slovenski vojski, zdaj ste vrhovna poveljnica obrambnih sil, kako varni smo Slovenci pred kibernetskimi napadi in pred tem, da nam vohunske mreže določenih držav poskušajo pokvariti javno mnenje?

Tukaj je odgovor zelo preprost. Znotraj Severnoatlantskega zavezništva smo mnogo bolj varni, kot bi bili, če ne bi bili v zvezi Nato. To je dejstvo. Vsaka država znotraj zavezništva pripomore k določenim segmentom, v katerih je dobra. Tam, kjer ima tehnologijo, tam, kjer ima znanje. Na področju kibernetske varnosti mi vsega tega znanja zaradi geopolitičnih situacij in res zelo sofisticiranih hekerskih napadov nimamo in tu nam pomoč zavezništva seveda pride še kako prav. Zdaj ne morem niti kot predsednica države zatrditi oziroma reči, da smo vsi 100-odstotno varni.

Geopolitične razmere po svetu so se zelo spremenile, drastično po napadu Rusije na Ukrajino. Trenutno po svetu poteka 55 oboroženih konfliktov, kar je največ v zadnjih 100 letih, in situacija se spreminja. Popolne varnosti seveda ni, ampak znotraj zavezništva smo nedvomno močnejši. Zdi se mi, da je treba znotraj Evropske unije odpreti razpravo o tem, koliko je Evropska unija varnostno-obrambno močna, če se v Ameriki zgodi kaj nepredvidljivega. Donald Trump je že napovedal, da zna vojno v Ukrajini v 24 urah končati. Kako in na kakšen način? Tako, da bo popolnoma odvzel podporo. Ali v takem primeru lahko Evropa funkcionira sama? To je tisto vprašanje, na katero mora odgovoriti čisto vsaka država članica, in razprave že gredo v smer, da bo v prihodnji Evropski komisiji vendarle sedel tudi komisar za obrambo.

Sorodna novica Tonin: Gre za taktične referendume za aktivacijo volivcev; Sajovic: Visoka udeležba je vedno dobra

S predsedniki ste na Brdu govorili tudi o pomenu evropskih volitev. Velikokrat smo že slišali, kako bodo izredno pomembne. Vas osebno skrbi, da bomo očitno, vsaj tako kaže, kampanjo za evropske volitve pri nas imeli hkrati s kampanjo o marihuani, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o preferenčnem glasu. Kaj mislite o tem "miksu"?

V moči predsednice republike ni, da določa, kdaj bo kakšen referendum, niti vsebine ne. Tako kot se bo odločila politika, na koncu bo. Nekateri seveda gledajo skozi stroškovno prizmo. Seveda je lažje imeti referendum in volitve na isti dan, ker bo to ceneje. Kako so te teme kompatibilne z Evropo? Na prvi pogled seveda popolnoma nič, in želela bi si, da bi na evropskih volitvah res prišle do izraza teme, ki so pomembne za naše skupno dobro, za tisto, za kar je treba znotraj Evrope najti soglasje, imeti odprt dialog. Čeprav se malce bojim populizmov, predvsem na področju migracijske politike. Pa vendarle je migracijska politika ena tistih, ki mora biti naša skupna. Po dolgih letih smo vendarle prvič v zgodovini Evropske unije dobili akt o azilni in migracijski politiki.

Leta 2015, ko je bil največji val beguncev skozi Slovenijo, ni bilo te solidarnosti med državami Evropske unije. Danes ta akt to solidarnost vendarle določa. Seveda Evropa niso samo migracije, Evropa je še marsikaj drugega. Evropa se bo morala odločiti, kolikšen del proračuna bo namenila modernim tehnologijam, umetni inteligenci. Danes gre praktično dve tretjini evropskega proračuna za kohezijo in kmetijsko politiko. To so razmisleki, ki so potrebni za našo skupno prihodnost. Vsa tri referendumska vprašanja so seveda legitimna, in če bodo na dan evropskih volitev, bomo morali tudi odločati o tem.

Sorodna novica Poklukarju in Jušiću ni uspelo prepričati Brežičanov glede začasnega azilnega centra na Obrežju

Omenili ste migracijsko politiko. Kakšen je vaš pogled na to, da smo imeli v resnici na eni strani odločitev vlade, potem je minister naknadno hodil v Brežice in tam poskušal urejati stvari s prebivalci, ki so seveda protestirali. Vemo, da so Brežice letos imele 40 odstotkov več nezakonitih prehodov v primerjavi z lanskim letom. Ali se teh stvari ne bi dalo rešiti bolj modro?

Težko sodim, kakšno strategijo je vlada imela v ozadju. Kot predsednica republike bi želela poudariti naslednje. Rekla sem že, da je solidarnost tista beseda, ki mora biti glavna. Izjemno pomembna je med vsemi 27 državami članicami. Torej solidarnost med državami. Ampak na koncu ne pozabimo na solidarnost med ljudmi in za ljudi. Ti ljudje, ki so odšli od svojih domov, niso odšli kar tako. Odšli so z razlogom. Migracije so vedno bile in vedno bodo. Tega se ne bo dalo izničiti. Schengenski mejni režim zapiramo ravno zaradi migracij. Ampak prost pretok blaga in storitev je ena od petih izjemno pomembnih svoboščin, in zaradi tega, ker se nas straši z migranti, zapiramo meje. Kar pa dela škodo nam, ki smo se že malce navadili prostega prehoda meja, zdaj pa se nam meje spet zapirajo.

Kaj je dejal avstrijski predsednik, ko ste ga spomnili, da Slovenija že dolgo čaka, da bo Avstrija odprla mejo?

Avstrijski predsednik ni problem. Ko sem bila prvič na uradnem obisku v Avstriji, je zelo lepo na novinarski konferenci povedal, da si tudi on želi, da se nadzor schengenskih meja umakne. Danes je tudi predsednik Mattarella, ko je imel izjavo, poudaril, da je schengen tista dobrina, tista svoboščina, ki si jo moramo vsi zaslužiti. Ne nazadnje številke kažejo, da je takšen ukrep res nesorazmeren, in pozvala sem vlade vseh teh držav, tudi slovensko vlado, da vendarle razmislimo, ali je zapiranje meja znotraj schengenskega mejnega režima proporcionalno, torej sorazmerno.

Sorodna novica Svet SDS-a sprejel Resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev

V svojem pozivu ste dejali, da naj bo 9. junij dan za demokracijo. V petek je SDS sprejel resolucijo o pogojih za zagotovitev poštenih in demokratičnih volitev. O 400 ukinjenih voliščih govorijo, predvsem na podeželju in o nezadostnem zavarovanju referendumskih glasov tistih, ki so predčasno volili. Ali se vam zdi tudi to problem ali ne?

Volitve so res praznik demokracije, in želela bi si, da ima čisto vsak, ki ima volilno pravico, najbolj enostavno možnost oditi na volišča. Ne mi zameriti, ampak ne spomnim se, zakaj smo jih 400 zaprli, da je zdaj to problem. Ob zadnjih parlamentarnih volitvah nisem slišala niti besedice o tem, ne od SDS-a ne od katerih drugih strank. Zdaj se to problematizira pri evropskih volitvah. Upam, da se bodo volitve izvedle korektno oziroma sem o tem prepričana. Državna volilna komisija zelo natančno ve, kako se tem zadevam streže, saj nimamo volitev prvič v zgodovini Slovenije.

Sorodna novica Fides: Vlada resnično ne razume, v kakšnem stanju je slovensko javno zdravstvo

Zdi se, da smo se na zdravniško stavko kar navadili, pa se ne bi smeli. Od srede januarja traja. Fides pravi, da jih poskušajo stisniti najprej z uredbo, zdaj z novelo zakona, ki jo bodo mimogrede poslali na ustavno sodišče. Pravijo, da tako ravnajo države, ki so na poti nedemokratičnih sistemov. Napredka v pogovorih ni, vas to kaj skrbi?

Ja. Ne zdi se mi prav, da se ne pogovarjajo. Oziroma kadar se pogovarjajo, opazim, da oboji odidejo s teh pogajanj zelo nezadovoljni. Včasih celo slišim, kako so nesramni drug do drugega. Tako ne bomo našli rešitve, in včasih imam celo občutek, da imajo oboji, vlada in Fides, premalo pred očmi paciente. In res bi apelirala, čeprav vem, da se je zdaj tudi mediacija izkazala za neuspešno. Če se ne pogovarjaš, rešitve zagotovo ne bo. Če se pogovarjaš, se rešitev morda najde. Ni druge, kot usesti se za mizo, umiriti strasti in najti rešitve.

Upam pa, da Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani lahko v enem delu seveda razumejo tudi vlado, ki je pred celovito plačno reformo. Torej tu niso samo zdravniki, in parcialno se lotevati plačnega sistema verjetno na koncu ni dobro. Ampak zdravnikom je treba tudi prisluhniti. Dolgo vrsto let se je to malce odmikalo od razprav, in zdravniki, kolikor vem, kolikor se pogovarjam z njimi, bodo vztrajali, da se pride do rešitve.

Sorodna novica Lekić Poljšak: Za kakovostno izvajanje storitev nam primanjkuje 3600 zaposlenih

Vrsto let smo govorili, kako se ne da priti v domove za upokojence, ker je premalo postelj. Zdaj imamo 600 postelj praznih, nimamo kadrov, z zakonom, ki bi omogočil in podprl neke kadrovske rešitve, pa se še kar čaka. Mislim, da si naši starejši takšnega standarda ne zaslužijo. Gotovo ste slišali opozorila domov, ki pravijo, da razmere postajajo nevzdržne.

Drži, in hudo mi je, ko to poslušam in ko to gledam. Kolikor vem, je ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo že zelo konkretne rešitve, pa nekako ne pridejo na vrsto na vladi. Ne zdi se mi prav. Prišli smo zdaj iz tiste situacije, ki ste jo omenili, da postelj ni bilo, v to, da postelje imamo, ampak ni ljudi, ki bi skrbeli za starejše, in enostavno zato postelje ostajajo prazne. Tudi v tem segmentu govorimo res o strateških premislekih, strateških reformah. Vsak predsednik vlade ali vsak minister, ki misli, da bo takšno strateško problematiko lahko rešil v enem mandatu, se moti. To pomeni, da je treba pri strateških reformah najti čim širši družbeni konsenz.

Nihče nima magične krogle, da bo lahko rekel, na naslednjih volitvah bom jaz ponovno zmagal. Zato je treba delati z opozicijo pri strateških temah in poskušati najti rešitve, ki jih bo naslednja oblast, ki bo prišla, ali bo ista ali bo druga, peljala naprej. Nazadujemo ravno zaradi tega, ker v smeti preprosto vržemo vse tisto, kar je nekdo prej naredil. Ravno na področju oskrbe starostnikov, dolgotrajne oskrbe, o kateri govorimo že 25 let, prelagamo z ene vlade na drugo. Sprejmemo določen ukrep, druga vlada naredi drugače. Tako se ne bomo premaknili nikamor.

Sorodna novica Pri nadomestnih objektih v ospredju prilagodljivost – tako glede materialov kot načina gradnje

Veliko ljudi, prizadetih v poplavah, še zmeraj ne ve, ali bodo ostali ali bodo morali oditi. Zdaj dobivajo šele osnutke odločb o rušenju hiš, ki jih že od poplav ni več. Kaj lahko rečemo tem ljudem, ali se res v naši državi stvari ne da pohitriti? Ne nazadnje ste jim obljubljali tudi vi, da se bodo stvari reševale, da bodo stekle prej. Kmalu bo leto dni, odkar živijo pri prijateljih, sosedih. Kakšna je zdaj odgovornost politike do teh ljudi?

Velika, včasih ne vem, ali se je zavedajo. Veliko se pogovarjam z župani, in res se opravičujem. Velika večina županov iz občin, kjer je največ hiš za rušenje, govori, kako lahko vlada predstavlja projekte novih hiš, ki se bodo gradile za te, ki bodo morali hiše porušiti, nimamo pa osnovnih prostorskih načrtov, niti ne vemo, ali je dovolj denarja na razpolago, kdo bo moral vse to plačati. Ne vem, včasih imam občutek, da se reševanja težav ne znamo lotiti po pravih korakih, da morda kdaj preskočimo. Ljudje so seveda nezadovoljni, jezni, marsikdo upravičeno. Če bi bila na mestu predsednika vlade, bi zagotovo prioritetno hitro reševala tistih 345, mislim, da je to številka družin, ki so morale dom zapustiti. Za te se zagotovo ve, da se ne bodo mogli vrniti. To bi bila zame pravilna triaža.

Sorodna novica Slovenska veleposlanica v Izraelu zaradi glasovanja v VS-ju ZN-a poklicana na zagovor

Kakšno je bilo soglasje predsednikov s pogledom na izraelsko-palestinski konflikt? Vemo, da je Izrael slovensko veleposlanico v Izraelu poklical na zagovor zaradi našega glasovanja za članstvo v OZN-u. Kje je zdaj Slovenija v tem hitenju po mednarodnem priznanju Palestine? Kakšen je vaš pogled na palestinsko priznanje?

S štirimi kolegi predsedniki o Palestini nismo govorili, veliko bolj smo se posvetili Ukrajini in seveda evropskim temam. Kar se tiče Palestine, je zadeva znotraj Evropske unije dosti problematična. V hudem krču sta seveda Avstrija in Nemčija zaradi dogodkov iz preteklosti, iz časov holokavsta. Vendarle pa se mi zdi, da zdaj vsi, tudi v Evropi počasi vidimo, da so Izraelci začeli nesorazmerno oziroma to traja že predolgo, če mene vprašate, s to pravico do samoobrambe.

Osebno si želim, da bi Slovenija čim prej priznala Palestino, drugače do rešitve dveh držav ne bomo mogli priti. Več držav mora to storiti. Razumem pa seveda vlado in krog držav, ki so istomisleče, da je treba počakati na primeren trenutek. Ampak slovenska vlada se je že odločila, da bo prišlo do priznanja Palestine, samo vprašanje časa je, kdaj. Ministrstvo za zunanje zadeve dela izjemno dobro tudi znotraj Varnostnega sveta ZN-a. Stališče Slovenije je jasno: popolna negacija humanitarnega prava je nesprejemljiva. Mene to boli kot mamo, kot žensko, boli me kot pravnico, in upam, da bo tudi znotraj Varnostnega sveta prišel čas, ko se ne bo več z vetom ropotalo po mizi pri takšnih vprašanjih, ki ne bi smela biti politična, ampak povsem človekoljubna. 33 tisoč smrtnih žrtev je preprosto preveč.

Kam je soprog predsednice kot gostitelj peljal soproge predsednikov?
Zelo sem bila vesela, da so vsi, razen gospoda Mattarelle, ki je vdovec, prišli s svojimi soprogami. Aleš jim je pripravil lep program, in glede na časovno razpoložljivost so odšli v Radovljico v čebelarski muzej, šli so delat lectova srca. Potem so se sprehodili po posestvu Brdo do jelenčkov, ki jih imamo na tem posestvu. Skratka, en košček naše prelepe domovine smo lahko pokazali tudi soprogam predsednikov, ki so bili danes v Sloveniji.