V prvem panelu je dokaj redke udeležence nagovorila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Na začetku je povzela ugotovitve ene od avtoritet na področju varnosti in zasebnosti Brucea Schneierja - t. i. troti (ang. drones) so postali združljivi z medmrežjem, cena jim pada, imajo čedalje večje zmožnosti, postali bodo močno nadzorno orodje, njihove kamere so dovolj močne za jasno sliko in je na medmrežju dovolj označenih fotografij, da bi lahko prepoznali številne ljudi.

Pri tem se je vprašala, ali je dovolj preglednosti glede trotov in kakšen vpliv bodo imeli na zasebnost. Po njenih besedah bo treba upoštevati tudi pravne posledica, ki jih ima uporaba te nove tehnologije.
Družba pa si bo morala pri uporabi trotov postaviti tri merila: kakšna je potreba po uporabi, sorazmernost uporabe in učinkovitost uporabe za zakonite namene.
Trote že lahko uporabljajo obveščevalne agencije, represivni organi, pa tudi podjetja in posamezniki, pojavi pa se vprašanje, ali so trenutni zakoni o varovanju zasebnosti zadostni, je poudarila.
Google pogleda v naš hladilnik in niti ne trznemo
Izpostavila je tudi nekaj dilem, ki se bodo pojavile z uporabo nove tehnologij - kdo bo lahko uporabljal zračni prostor, kako nizko bodo troti lahko leteli, kdo bo pomagal zaščititi zasebnost … Zato bo nujno razumeti tako zasebnost kot tudi novo tehnologijo, saj bomo drugače imeli velike težave, je prepričana.
Za razumevanje dogajajočih se vdorov v zasebnost je navedla primer uporabe spletnega iskalnika Google. "Verjetno bili jezni, če bi nekdo prišel v vaše stanovanje in pregledal predale, hladilnik, kje imate kondome … Google vse to ve, ne da bi videl naše stanovanje, pa nas to ne moti. Pri uporabi trotov pa sploh ne bomo vedeli, da nas opazujejo," je pojasnila. Sklenila je, da bo pravo vedno zaostajalo za tehnologijo, zato bi morali tudi sami razmisliti o zaščiti pred vdori.
Potrebni bosta pazljivost in pozornost
Luisa Marin z nizozemskega inštituta IGS se je v svoji predstavitvi najprej vprašala, ali se Evropa spreminja v visokotehnološko in militarizirano trdnjavo? Uvodoma je poudarila, da tako kot številni drugi izumi (jedrska energija, internet …) tudi troti izhajajo iz potreb vojaške industrije in da gre za zdaj še za povsem neznano pravno področje.
Njihovo uporabo je osvetlila z vidika uporabe varovanja evropskih meja, pri čemer je navedla, da zagovorniki uporabe trotov navajajo, da se jih splača uporabljati zaradi nizke cene, njihove relativne avtonomnosti in daljinskega upravljanja, povečanega nadzora (ta naj bi npr. omogočal tudi pomoč pri reševanju na morju) ter ker je dobro orodje za zbiranje informacij in obveščevalnih podatkov.
A tu je opozorila, da bo treba biti pozoren, kako se bo to dejansko izvajalo v praksi pri operacijah agencije za nadzor evropskih meja Frontex, saj so bili troti prvotno mišljeni kot leteči veliki brat. Podrobno bo treba spremljati tudi vpletenost industrije, preglednost, financiranje agencij ter stroške. Poudarila je, da ZDA že od leta 2005 s troti nadzorujejo ameriško-mehiško mejo, zanimivo pa se ji zdi, da so meje dojete kot izvor groženj, kar vodi v označevanje migracij kot varnostno grožnjo.
Policija si že ogleduje možnosti
Robert Ferenc z ministrstva za notranje zadeve pa je pojasnil, da slovenska policija spremlja razvoj sredstev, ki bi jih lahko uporabili pri delu. Gre predvsem kvadrokopterje, ki bi bil po njegovih besedah zagotovo dobrodošel pripomoček pri opravljanju policijskih nalog, saj bi omogočil cenejše opravljanje nalog (ura letenja s policijskim helikopterjem npr. stane prek 800 evrov) in tudi varnejše.
Kot primer je navedel proteste, ko so nekateri udeleženci helikopter obstreljevali s pirotehniko in laserji. Piloti namreč nosijo vizir za nočno gledanje in taki dogodki bi jih lahko oslepili za nekaj sekund, kar bi lahko povzročilo tudi nesrečo helikopterja, je dejal. Povzel je tudi nekaj določil novega zakona o policiji, kjer je Pirc Musarjeva ponovno opozorila na člen 113, ki zelo splošno določa, da lahko policija pri nadzoru uporablja katero koli tehnično sredstvo.
Dejala je, da o tem členu ni bilo nobene javne debate, zakon pa zdaj omogoča policiji, da sama presodi, ali je bila zasebnost kršena. Toda informacijska pooblaščenka dvomi, da bo policija lahko začrtala zelo jasno črto, kdaj je zasebnost kršena, prav tako pa je prepričana, da bo policija zlorabila svoja pooblastila.