Vlada je namreč zoper odločbo urada, v kateri je ta ministrstvu za finance že dvakrat naložil, naj javnosti razkrije pogodbe in konfirmacije, ki jih ima država sklenjene z bankami za depozite in posojila, vložila tožbo. Na vladi se namreč sklicujejo na kršitev zakona v škodo javnega interesa.

Vodja urada utemeljuje, da je država tudi "pri sklepanju posameznih bančnih poslov dolžna ravnati kot dober gospodar in upoštevati načela likvidnosti, varnosti in donosnosti denarnih sredstev". Ali je država tako ravnala v vsakem konkretnem poslu, je možno ugotoviti le z razkritjem omenjenih informacij.

Splošni podatki o povprečni obrestni meri ter povprečnem obsegu depozitov/posojil sicer pomenijo določen vpogled za zagotavljanje ustrezne konkurence ter učinkovite porabe javnih sredstev, a ne zadosten, opozarja Pirc Musarjeva.

"Povedano drugače, v primeru, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, se država ne more sklicevati na varovanje svojih »poslovnih« skrivnosti ali poslovnih skrivnosti bank. Sklicevanje vlade na kršenje zakona v škodo javnega interesa informacijski pooblaščenec tako ocenjuje kot povsem neutemeljeno, saj je v konkretnem primeru očitno, da je javni interes ravno v tem, da je postopek razpolaganja s premoženjem države pregleden," še sklene.