Pavliha meni, da je sporazum slabo napisan, hrvaške enostranske poteze, ki se vrstijo, pa po njegovem mnenju "ne prinašajo nič dobrega", hkrati pa se Slovenija nanje slabo odziva.

Marko Pavliha je eden iz deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov leta 2010 po izboru pravniškega portala IUS. Pavliha je dobil največ glasov, družbo pa mu delajo Miro Cerar, Damijan Gregorc, Rajko Knez, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Nataša Pirc Musar, Rajko Pirnat, Lucija Šinkovec Ušaj in Nina Zidar Klemenčič.

Nagrajenci (manjkala sta Pirnat in Šinkovec Ušajeva) so na podelitvi priznanj govorili tudi o arbitražnem sporazumu in WikiLeaksu.

Marko Pavliha in Miro Cerar sta člana t. i. Žbogarjeve skupine pravnikov, ki bo pomagala pri pripravi memoranduma oz. "tožbenega zahtevka Slovenije", je dejal Pavliha. Večji del delovanja skupine je sicer zaupne narave, je Pavliho dopolnil Cerar, zato sta bila z informacijami skopa.

"Sum kaznivega dejanja ne more biti tajen"
Pravniki so govorili tudi o aferi WikiLeaks in objavi tajnih ameriških depeš. Pravnica in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je dejala, da je žalostno, da podrobnosti, objavljene v omenjenih dokumentih, že prej niso prišle v javnost. Svetovni zakoni s področja javnih informacij namreč določajo tudi izjeme, ki so zato, da se jih uporablja, ne pa zlorablja, je poudarila Pirc Musarjeva.

Po njenem mnenju WikiLeaks kaže točno to - "da so bile izjeme uporabljene za to, da javnost ne bi izvedela za svinjarije, ki jih počne ameriška politika kot svetovni policist številka ena".

Tudi slovenski zakon o tajnih podatkih vsebuje določbo, po kateri podatek, ki kaže na sum kaznivega dejanja, ne more biti tajen. Absurdno se ji zdi tudi dogajanje okoli aretacije Juliana Assangea, posebej to, da je bil za sum storitve posilstva preganjan z mednarodno tiralico.