Pred dvema tednoma je Civilna iniciativa za Primorsko uradno napovedala začetek postopkov zoper zločine, ki jih je Italija storila med okupacijo slovenskega ozemlja. Pridružitev inciativi, ki skuša v kratkem organizirati ponovni sestanek v Kopru, je obljubil tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V pogovoru za MMC je dejal, da bodo tako lahko identificirali italijanske zločine na slovenskih tleh, to pa bodo nato predstavili italijanski vladi in od nje zahtevali odškodnino. Odškodnino bi bilo sicer težko pričakovati, pomembno pa je, da bodo odprli sporno vprašanje, ki je bilo do zdaj ovito v molk.

Pretirana previdnost do Italije ni na mestu
Pirjevec namreč meni, da slovenska diplomacija v odnosih z Italijo izhaja iz pretirane previdnosti, ki narekuje politiko molka, kot da se naši zahodni sosedi ne bi želeli zameriti, kar pa se mu ne zdi na mestu. Če so bili takšni odnosi do soglasja za vstop v Evropsko unijo še razumljivi, pa ne ne vidi vzroka, zakaj je Slovenija v tej pohlevni drži vztrajala še danes.

S takšnim ravnanjem po Pirjevčevih besedah izstopamo na evropskem političnem prizorišču, kajti nobena druga država ne bi molče prenašala medijskega napada, katerega žrtve smo. Meni, da bi namesto molka morali nastopiti z jasnim protestom, pa tudi z opozorilom mednarodni skupnosti in Evropski komisiji, ki obravnavane problematike sploh ne pozna ali je noče opaziti.

Italijanski cilj: postaviti pod vprašaj mejo
Kar počnejo Italijani, ima namreč za cilj postavljati pod vprašaj legitimnost meje med državama, kakor je bila začrtana s Pariško mirovno pogodbo in z Osimskimi sporazumi. Poleg tega slovensko manjšino komaj ohranjajo pri življenju, a le zato, da si pred mednarodno skupnostjo ne bi zapravili videza pravne države.

Primernejši Mesićev odziv
Veliko primernejša se mu zato zdi poteza hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki se je javno in ostro odzval na besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, medtem ko mu je Janez Drnovšek poslal le osebno pismo. Napolitano je namreč 10. februarja 2007 ob dnevu spomina na fojbe govoril o etničnem čiščenju in agresivnem slovanskem ekspanzionizmu.

Italijani vso problematiko premaknili na povojni čas
Pirjevec, ki ravno pripravlja knjigo o dogajanju na Primorskem maja 1945, dodaja, da so Italijani zelo spretno premaknili vso problematiko na omenjeno obdobje, na čas pred tem pa so enostavno pozabili. Italijanski spomin oziroma pozaba pa sta selektivna, saj so pred kratkim sprožili tožbo proti Nemčiji, v kateri zahtevajo odškodnino zaradi zločinov, ki jih je Wehrmacht storil na italijanskem ozemlju leta 1944.

Pri tem se svojih zločinov ne spominjajo, temveč celo potvarjajo zgodovinsko resnico, kot kaže film RAI TV "Srce v breznu". Pirjevec dodaja, da je v Italiji nekaj mlajših zgodovinarjev, ki so se začeli resneje ukvarjati s problematiko italijanske zasedbe Jugoslavije, vendar meni, da so njihove ugotovitve omejene na ozke akademske kroge.

Upa na drugačno zunanjo politiko
Zaradi vsega upa, da bo nova vlada vodila drugačno zunanjo politiko, saj je dosedanja v marsičem odpovedala. Prav tako pozdravlja tudi oblikovanje ministrstva za Slovence po svetu, ki bi lahko kot paralelno zunanje ministrstvo zastavilo ostrejšo politiko do Italije in Avstrije.

Pirjevec še dodaja, da je pojavljanje iniciativ civilne družbe pomembno za slovensko družbo, saj gre za demokracijo od spodaj, za ponovno oživljanje tradicije, ki je močno vezana na naš osamosvojitveni proces.

Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si