Po ponedeljkovem odstopu vseh treh ministric Zaresa je vlada skupno ostala brez petih ministrov, premier Borut Pahor pa državnemu zboru še ni predlagal imenovanja drugih, ampak je izkoristil možnost po zakonu o vladi, da lahko za največ tri mesece izpraznjeni resor prevzame kateri drugi minister, je poročalo Delo.

Kaj pa, če odstopi še kakšen minister?
"Položaja, kakršen je v vladi nastopil zdaj, izrecno ne ureja noben predpis, ne ustava, ne zakon, ne poslovnik državnega zbora," je pojasnil pravnik Rajko Pirnat. Navedene določbe so namreč v zakonu o vladi napisane samo za primer prvega imenovanja vlade.

V konkretnem primeru je tako potrebna smiselna razlaga določil zakona. Tako je iz zakona mogoče ugotoviti, da več kot tretjina resorjev ne more biti pokrita z ministri iz drugih resorjev in da lahko tako stanje traja največ tri mesece, po tem obdobju pa morajo biti znova imenovani novi ministri. Če niso, mora DZ ugotoviti, da je predsedniku vlade in ministrom prenehala funkcija.

V vladi se pojavljajo govorice, da bo lahko Pahor po prvih treh mesecih še enkrat ministrom dodelil dodatno ministrstvo, se pravi o dvakrat po treh mesecih ministrskega nadomeščanja. "Ne vem, kje so jih našli," je dejal Pirnat. Meni, da zakon o vladi onemogoča, da bi drugi ministri pokrivali več kot tretjino resorjev in da bi se to dogajalo več kot tri mesece. Po treh mesecih – če odstopi še kakšen minister, pa takoj – bo Pahor moral predlagati imenovanje novega ministra ali pa bo državni zbor ugotovil, da mu je prenehal mandat.

SD in LDS imata v parlamentu le 33 sedežev
Pojavljajo se namigi o združevanju nekaterih ministrstev, nad čemer Pirnat ni navdušen. Če je to politični manever, da bi se zmanjšalo število resorjev, je to prav neverjetno, je prepričan. Vsekakor bi minister, ki bi prevzel združene resorje, moral biti na novo imenovan v DZ-ju, predložiti program in se predstaviti, meni pravnik. Samo s prehodnimi določbami v zakonu tega ni mogoče izvesti.

Postopek z ministri je podoben tistemu, ki sledi, če poslanke in poslanci ne izglasujejo zaupnice predsedniku vlade in je treba v zelo kratkem času dobiti novega. DZ ima za to na voljo tri poskuse, v zadnjem zadostuje navadna večina navzočih poslancev. Če ga ne izvoli niti v tretje, predsednik republike razpusti parlament in razpišejo se nove volitve.

Kot je znano, je Pahorjeva vlada po izstopu Zaresa iz koalicije manjšinska, SD in LDS imata v parlamentu skupaj le 33 sedežev. Po besedah Pirnata ima taka vlada še vedno vsa pooblastila in lahko deluje do konca mandata. Zanjo ne veljajo nič drugačna pravila, a je manjšinska in ne more več upati na večino glasov poslancev v DZ-ju. Tudi pri potrjevanju morebitnih novih ministrskih kandidatov bi zato premier lahko imel težave.