Visoka inflacija, ki vztraja pri več kot osmih odstotkih na letni ravni, in pomanjkanje delovne sile sta zagnala rekordno rast plač v Sloveniji, pravi direktorica analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije Arjana Brezigar Masten. "Rast nominalnih plač se bo letos približala 10 odstotkom in bo poleg uskladitve minimalne plače z lansko inflacijo široko zasnovana. To nam potrjuje tudi rast sklenjenih pogodb kolektivnih pogajanj," je pojasnila.

Gre za vladno odločitev, da se plače v javnem sektorju linearno zvišajo. "Vlada se izognila konfliktu tako, da je šla v vsesplošni dvig, tudi za vse druge skupine. To je povzročilo učinek stampeda in jedrna inflacija se nam je zvišala," je dejal Rok Spruk z ljubljanske ekonomske fakultete.

Posledično se bo inflacija po njegovem mnenju pri nas umirjala nekoliko počasneje kot v drugih evropskih državah. Je pa dejstvo, da gre del dviga plač pripisati tudi kroničnemu pomanjkanju zaposlenih. In to bi bilo mogoče rešiti le na en način, pravi Spruk. Kateri? Po Sprukovih besedah: "Trg delovne sile je treba sprostiti, zaposlovanje tujcev, migrantov, veste, to so človeška bitja z idejami in talenti, je treba pri nas treba hitro, nemudoma, rigorozno liberalizirati."

Delež podjetij, ki se spoprijemajo s pomanjkanjem delovne sile je v Sloveniji dejansko zelo velik. Kot sporočajo z Umarja, je delež prostih delovnih mest na zgodovinsko visokih ravneh in je višji od evropskega povprečja. Najbolj kritične so razmere v gradbeništvu, kjer se s pomanjkanjem zaposlenih spoprijema kar polovica podjetij, v predelovalnih dejavnostih in storitvah pa tretjina vseh podjetij.