Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je včeraj v Odmevih presenetil z izjavo, da bo krizna skupina, ki jo vodi, v sredo vladi predlagala, da se "v tem trenutku ustavi kakršno koli nadaljnje usklajevanje plač funkcionarjem in direktorjem v javnem sektorju".

Gaspari: Plače ne morejo rasti 10 ali 11 odstotkov
Dogovor o plačah v javnem sektorju, zaposleni so prve plače po novem sistemu dobili septembra letos, je bil po njegovih besedah oblikovan v drugačnih razmerah, ob drugačni rasti BDP-ja in drugačni stopnji inflacije. Ob tem se je zavzel za razumen dialog socialnih partnerjev o tem, kako visoka je lahko rast plač.

Svetlik: Smiselno se je pogovarjati o odlogu
Minister za delo Ivan Svetlik je poudaril, da ni treba, da dogovor o plačah v javnem sektorju zaradi tega pade. Meni, da se je smiselno pogovarjati o odložitvi realizacije na pozneje, ko bodo pogoji za to primerni.

Poslanec opozicijskega SDS-a Andrej Vizjak pa se je včeraj, ko je komentiral sveženj vladnih ukrepov za blažitev posledic finančne krize, v zvezi s plačnim sistemom v javnem sektorju vprašal, zakaj vlada ni stopila v stik s socialnimi partnerji glede morebitnega odloga ali zamrznitve sistema plač. "Tu je paradoks - ta novi sistem naj bi namreč veliko stal, pa nihče ni z njim zadovoljen. Glede na iz meseca v mesec bolj zaostrene razmere je to vprašanje na mestu."

Gospodarstvo se boji zahtev iz javnega sektorja
Zahteve po zamrznitvi sistema plač so še posebej glasne v gospodarskih krogih. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je predlagal, naj se izvajanje reforme plač v javnem sektorju vsaj za nekaj mesecev zamrzne. Izračuni so namreč pokazali, da bo v letu do dveh v zdravstvenem sektorju prišlo do velikega primanjkljaja, ki ga ne bo mogoče pokriti drugače kot z dodatnim zajemom iz gospodarstva. K zamrzniti izvajanja plačnega sistema v javnem sektorju je pozvalo tudi Združenje delodajalcev.

Sindikati branijo svoje okope
Temu odločno nasprotujejo sindikati javnega sektorja, ki zagovarjajo stališče, da mora biti plačna reforma izpeljana, kot je bilo dogovorjeno. Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja jezno opozarja, da so se javni uslužbenci v času izjemne gospodarske rasti od leta 2002 odpovedovali redni uskladitvi plač, ki jim je pripadala, zato terjajo samo tisto, kar jim pripada iz preteklih obdobij. Opozarjajo, da vstop v nov plačni sistem ne pomeni vsesplošnega dvigovanja plač v javnem sektorju, temveč nov dogovor o prerazporeditvi sredstev za plače, ki so jih javni uslužbenci v ta namen zbirali.

Sekretar Republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič meni, da delodajalci nimajo pravice do takšnih pozivov. Predlagal je, naj se znižajo in zamrznejo plače ter odpravijo bonitete zaposlenih po individualnih pogodbah.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektroja Branimir Štrukelj je sicer še v sredo, po seji ekonomsko-socialnega sveta, dejal, da je od ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs dobil zagotovilo, da se izvajanje novega plačnega sistema in odpravljanje razlik ne bo ustavilo. To pomeni, da bo izpeljana plačna reforma v celoti, v dogovorjeni dinamiki, brez zamikov, je dejal.

B. R.