Plenković je sicer presodil, da je Cerarjev obisk Zagreba znak dobrososedskih odnosov med državama. Glede vprašanja meje je Plenković dejal, da je odločitev arbitražnega sodišča, ki je Hrvaška ne sprejema, v kopenski meji sicer sledila stališčem, ki so ga zagovarjali hrvaški pravni strokovnjaki. Poudaril je, da morata državi zbližati stališča v točkah, kjer je mogoče doseči soglasje.

Plenković je poudaril, da pri pogovorih o Piranskem zalivu obstaja "nekaj aspektov". Opozoril je, da Slovenija ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, kot je želela. Na vprašanje, ali mora hrvaška privoliti v arbitražni sporazum pri svojem približevanju k članstvu v šengenskem območju, pa je dejal, da "blokada Hrvaške zaradi katerega koli razloga, ki ne bi bil povezan z bistvom, ni sprejemljiva".

Erjavec upa na tožbo
Medtem so se pri premierju Miru Cerarju dan pred njegovim obiskom v Zagrebu zbrali koalicijski partnerji. Zunanji minister in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po srečanju dejal, da bo moral biti Cerar v Zagrebu zelo previden, da se ne bo zavezal čemur koli, saj je arbitražna odločba ključen pravni akt in tako mora tudi ostati. Izrazil je upanje, da ne bo Cerar ničesar podpisoval ali se kakor koli zavezal, saj "imamo slabe izkušnje s hrvaško politiko".

Erjavec je še dejal, da je prisotne na sestanku tudi informiral o poteku dejavnosti ministrstva glede tožbe, ki jo pripravljajo proti Hrvaški. Ko bo tožba pripravljena, bo o njej javnost pravočasno seznanjena, je zagotovil. Po njegovem prepričanju bo Slovenija morala vložiti tožbo pred Sodiščem EU-ja v Luksemburgu. Erjavec je poudaril, da arbitražo odločno podpira tudi Evropska komisija, a se moramo pri implementaciji "naslanjati predvsem nase".

Židan meni, da sestanek ne bo prinesel sprememb
Predsednik SD-ja Dejan Židan pa je ob tem poudaril, da je pri tem vprašanju mogoča samo ena pot, in sicer implementacija arbitražne odločitve. Cerar bo imel tako na sestanku mandat, da se pogovarja le o implementaciji odločitve arbitražnega sodišča. Slovenija je po Židanovih besedah pripravljena na implementacijo, ni pa optimist glede ravnanja Hrvaške, zato tudi meni, da bo jutrišnji sestanek zgolj formalnost, preden bo vsaka država šla svojo pot.

Ob tem Židan poudarja, da bo najverjetneje potrebna tožba tudi zato, "ker izkušnje s Hrvati kažejo, da ko se ne držijo dogovorov, je treba sprožiti pravne postopke". Židan sicer pričakuje, da se bo Hrvaška držala arbitražne odločbe, ki jasno določa, kje je slovensko morje. Po decembru ne pričakuje incidentov, Slovenija pa bo naredila vse za to, da jih ne bo.

Tudi Pahor ni optimističen
Veliko si od sestanka ne obeta niti predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da bo velik uspeh, če bo sestanek prinesel kar koli več od tega, da bosta predsednika ponovila njuni stališči. Kljub temu pa Pahor ocenjuje, da je sestanek pomemben, saj je vzdrževanje dialoga ključnega pomena. Pahor je poudaril, da bo Slovenija uveljavila odločitev arbitražnega sodišča s političnimi, diplomatskimi ali pravnimi sredstvi.

Izrazil pa je zaskrbljenost, "če bi Hrvaška po tem sestanku in potem daleč v prihodnje leto vztrajala pri svojem stališču, da ne spremeni odločitve hrvaškega sabora; to bi pa verjetno že proizvedlo nekatere okoliščine, ki ne bi bile prijetne za nikogar od vpletenih". Pahor poudarja, da lahko v tem primeru "pomembno vlogo opravi tudi Evropska komisija, ne nazadnje sva s Kosorjevo podpisala sporazum v Stockholmu ob navzočnosti predsednika švedske vlade, ki je tedaj predsedovala EU-ju".