Evropski poslanec Lojze Peterle je na evropskem večeru gostil predsednika Svetovnega slovenskega kongresa in nekdanjega podpredsednika Raziskovalnega komiteja pri Svetovni banki Borisa Pleskoviča.

Peterle: Pri Fokusu 2031 mislimo zares
"S tem večerom dokazujemo, da smo pri Fokusu 2031 mislili zares, ko smo dejali, da se bomo najprej lotili sklopa gospodarskih in socialnih vprašanj," je uvodoma povedal Peterle, ki je večji del večera prepustil besedo svojemu gostu.

Pleskovič je najprej spregovoril o svojem delu svetovalca v Demosovi vladi. Glede privatizacije, ki se je začela v tistem času, je dejal, da je bil sprva razširjen velik odpor proti njej, saj so nekateri ekonomisti "iz starega režima" želeli pet odstotkov delnic podjetij podariti "nekdanjim komunističnim menedžerjem", ki bi nato v prihodnjih letih odkupili še preostale deleže podjetij, kar pa se je njemu in še nekaterim zdelo nepravično.

"Ta podjetja so družbena lastnina in so od vseh Slovencev," naj bi vztrajal skupaj s somišljeniki, ob tem pa so se, kot pravi, zavzemali za nadzor nad vlaganjem delnic, ki so jih dobili državljani. V ta namen je bil napisan tudi zakon, ki pa je bil blokiran. Pleskovič je prepričan, da če bi ta zakon začel veljati, ne bi bilo tajkunskih posojil.

Po padcu Demosove vlade mu je novi mandatar Janez Drnovšek ponudil mesto v svoji vladi, vendar se je kljub temu vrnil nazaj v ZDA.

Pleskovič: V času Demosa tajkunskih posojil nismo dovolili
"Kar pa se je v zadnjih letih zgodilo, pa je žalostno. Rad bi spomnil, da v času Demosa tajkunskih posojil nismo dovolili," je Pleskovič v nadaljevanju potegnil vzporednico med zdajšnjim časom in obdobjem po osamosvojitvi. Poudaril je, da bi moral NLB, ki potrebuje 400-milijonsko dokapitalizacijo, nujno v sanacijo, hkrati pa bi morali menjati ves menedžment in najti tiste, ki so dali stomilijonska posojila tajkunom ter jim za zmeraj prepovedati delo v bančništvu.

"Tukaj očitno ni bilo nadzora in so se dajala posojila po liniji prijateljstva ali klientelizma. In to ogromna posojila, po sto milijonov evrov," je opozoril in ob tem še dodal, da je bilo očitno ogromno zakonodaje namenoma slabo napisane, kar je, kot pravi, razvidno iz nedelovanja nadzornih svetov bank in tudi podjetij.

"Če bi na Harvardu in na MIT-u obstajal doktorat za lopovščino, bi ga ti naši slovenski tajkuni in nekateri politiki dobili, saj so preštudirali prevzeme iz osemdesetih let v ZDA, ki so danes prepovedani," je izpostavil.

Pleskovič: Levica v Sloveniji zavzela kapitalistični del
Kot enega izmed ukrepov, ki bi ga potrebovala Slovenija, je Pleskovič omenil davčno reformo, s katero bi razbremenili gospodarstvo in ga naredili mikavnega za domače in tuje investicije.

Glede stanja v Sloveniji na splošno pa je še dodal: "Delitev na leve in desne v Sloveniji je enaka kot na republikance in demokrate v ZDA. Republikanci v Ameriki več kradejo in so bolj skorumpirani, tukaj pa je levica očitno zavzela kapitalistični del."