"V zadnjih mesecih in tednih smo bili priča burni razpravi, kaj so problemi našega pravosodja in kakšni ukrepi so potrebni. Sam sem predstavil predlog cele palete sprememb. Prvi korak je bil že storjen, in sicer sprememba stečajne zakonodaje," je povedal minister za pravosodje Senko Pličanič.

Zdaj sta po Pličaničevih besedah na vrsti drugi in tretji korak. Poudaril je, da je tudi EU v tem tednu Sloveniji dal dve priporočili, ki sta bili namenjeni njegovemu resorju.

EU je tako glede sodstva opozoril na dve pomembni zadevi, da je treba skrajšati tako sodne postopke kot sodne zaostanke. "EU pravi, da je znatno treba izboljšati produktivnost sodstva," je opozoril pravosodni minister. Med spremembami za izboljšanje delovanja sodstva pa je napovedal spremembo zakona o sodiščih in sodniški službi in skupen podpis zaveze med vlado in slovenskim sodstvom državljanom Slovenije o tem, kaj storiti za izboljšanje sodstva do leta 2014.

Večji nadzor nad sodno upravo
Z novelo zakona o sodiščih in sodniški službi namerava ministrstvo za pravosodje izboljšati učinkovitost sodstva in krepiti njegove samostojnosti ter povečati nadzor nad sodno upravo v delu, ki se ne nanaša na učinkovitost sodišč, torej nad njeno organiziranostjo. To sicer primarno nadzirajo predsedniki sodišč, po novem pa naj bi nadzor izboljšali tudi z nadzorom ministrstva za pravosodje.

V okviru pravosodnega ministrstva bo delovala služba za nadzor nad delom sodne uprave, vendar bodo sodniki še naprej povsem avtonomni pri svojih odločitvah.

Služba za nadzor ne bo neke vrste inšpekcijska služba, temveč bo denimo preverjala, ali sodni postopki potekajo dovolj hitro in učinkovito, in nato pripravila poročilo. Če bo ugotovila določene pomanjkljivosti, jih bodo morali predsedniki sodišč odpraviti. "Ena izmed mogočih sankcij je predlog za odstavitev predsednika sodišča. Vendar je to skrajni ukrep," je povedal Pličanič.

Med napovedanimi ukrepi je predvidena tudi obveznost vseh sodišč za izvajanje projektov s pozitivnimi učinki. Ti so bili pilotsko uvedeni na nekaterih sodišč z namenom izboljšanja poslovanja. "Eden takšnih projektov je projekt Triaža, ki se nanaša na gospodarske postopke," je poudaril Pličanič. Vsi ti projekti pa imajo cilj skrajšanje postopkov.

Zaveza sodstva in vlade državljanom
Vlada in slovensko sodstvo nameravata sprejeti tudi zavezo državljanom, s katero bosta obe strani skušali zagotoviti zagotavljanje vseh pogojev za zmanjšanje sodnih zaostankov in za hitrejše delo sodišč do leta 2014.

"Če slovensko sodstvo ne delovalo učinkoviteje, torej hitreje, potem bomo imeli težave pri vseh drugih ukrepih, povezanih z izhodom iz krize. Nič nam ne pomagajo takšni ali drugačni ukrepi, če se ne bo hitro na bolje spremenilo stanje v slovenskem sodstvu," je opozoril Pličanič in dodal, da nimamo več veliko časa, zato je zavezo treba čim prej sprejeti.

Tretji korak je zakon o razdolžitvi
Tretji korak je priprava zakona o sistemski razdolžitvi, ki naj bi ga začeli usklajevati v prihodnjih tednih. Minister Pličanič je pojasnil, da bo omenjeni zakon skupaj z zakonom o stečajnem postopku predstavljal nabor pravnih in zakonodajnih orodij, ki bodo na voljo upnikom in zadolženim podjetjem za razdolžitev.

Dve tretjini slovenskih podjetij je prezadolženih in brez potrebnih ukrepov jih po Pličaničevih besedah čakajo stečaji, kar bi pomenilo katastrofalne posledice za Slovenijo. Z zakonom o sistemski razdolžitvi bi upniki lahko posegli v podjetja, ki še niso plačilno nesposobna, in jih razdolžijo, da svoje terjatve zamenjajo za deleže podjetij.

"To operacijo v svetu poznajo pod besedno zvezo dolg za delež, za lastnino v podjetju," je povedal Pličanič. Podjetja, očiščena dolgov z novimi lastniki, pa po njegovih besedah lahko nadaljujejo svojo dejavnost. Pri tem pa potrebujejo banke, ki bodo dale posojila tem podjetjem.