Tudi zaradi teh dogodkov napoveduje zakonodajne spremembe, ki naj bi se nanašale na večjo odgovornost sodnikov, čeprav poudarja, da te spremembe ne prihajajo zaradi primera Hilde Tovšak, pač pa so se pripravljale "vsaj tri četrt leta". Pličanič se je tako odzval na besede predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše z današnje tiskovne konference o odgovornosti sodstva v zadevi Hilde Tovšak.
Potem ko se tako strokovna kot laična javnost že dva tedna ukvarjata s primerom Hilde Tovšak in ugotavljata, kaj je pri podaljševanju pripora in izpustitvi iz njega šlo narobe, se zdaj napovedujejo tudi ukrepi. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je sicer zagotovil, da sta Višje sodišče v Mariboru in Okrožno sodišče v Ljubljani "zakonsko pravilno in pravočasno opravili vsa dejanja", strokovna napaka pa je bila le pri sodnici, ki Tovšakovi ni že aprila odpravila pripora.
A minister za pravosodje Pličanič meni, da so ti dogodki kljub temu pokazatelj, da je stanje v slovenskem sodstvu slabo: "Današnje izjave predsednika vrhovnega sodišča Masleše so bile pričakovane, splošen ton je še vedno enak - zavračanje vsake kritike." Ker je bila Tovšakova nezakonito priprta mesec dni, bi po njegovih besedah lahko zahtevala tudi odškodnino.
Nadzor nad hitrostjo sodišč in mediacija
"Želel sem si umirjenega dialoga s sodstvom, a žal moram ugotoviti, da odkar sem minister, takega dialoga s strani sodstva ni bilo," je poudaril Pličanič in napovedal, da bodo v kratkem podani predlogi sprememb zakonodaje.
Ti naj bi prinesli večjo učinkovitost, večjo odgovornost sodnikov in večjo pristojnost izvršilne veje oblasti - tako bi uvedli nadzor nad hitrostjo sodišč, napoveduje tudi digitalizacijo sodnih spisov in vročanje e-listin ter povečanje izobraževanja v sodstvu. Ena izmed zakonodajnih sprememb, ki se obetajo, je tudi poudarek na alternativnem razreševanju sporov - npr. mediacija.
Treba je spremeniti razmerja med vlado, ministrstvom in pravosodjem, pravi minister, ki pa zagotavlja, da ne bo šlo za poseg v avtonomijo.
"Želimo si neodvisnega in močnega sodstva, vendar pa tudi učinkovitega in odgovornega, sicer ni zaupanja državljanov," je prepričan. Zato je sodstvu ob začetku svojega mandata predlagal podpis skupne zaveze, kaj bodo naredili v enem letu. "A sodstvo še kar razmišlja, ali bi se zavezalo ljudstvu in podpisalo zavezo."
Državni vrh si želi sprememb
Pličanič se je o načrtovanih in potrebnih spremembah v pravosodju pogovarjal tudi s predsednikom Borutom Pahorjem in premierko Alenko Bratušek. Državni vrh in vse politične stranke podpirajo sistemske spremembe v delovanju pravne države, je zagotovil. Zdaj bodo oblikovali delovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov iz stroke ter ljudi iz sveta politike in gospodarstva, da v treh mesecih ugotovi, kaj vse bi še lahko v pravosodju spremenili, nato bo sledila javna razprava.
Pličanič bo zakonodajne spremembe sicer podrobneje predstavil na petkovi tiskovni konferenci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje