Opozicija izkorišča funkcijo interpelacije, je prepričan profesor na fakulteti za družbene vede in filozofski fakulteti Miheljak. Poudarja, da je tovrstno nagajanje koaliciji, ki jo mehča in razkraja, legitimno, zato vložitev interpelacije, v kateri opozicijske stranke SDS, SLS in SNS ministrici očitajo klientelizem, logična poteza.

Miheljak: Interpelaciji botroval politični "uspeh" Kresalove
Kaj je po njegovem mnenju opozicijo spodbudilo, da povleče tako potezo? Predsednik SDS-a Janez Janša kot "veliki mag opozicije" predvideva, da je premier Borut Pahor prijetno zmeden in da je minister za visoko šolstvo in prvak Zaresa Gregor Golobič vsaj za kratek čas politično mrtev, odgovarja analitik. V taki situaciji je Kresalova v zadnjem času politično prosperirala in pridobivala priljubljenost in ta njen "napredek" je bil vzrok za interpelacijo, dodaja.

Kljub temu vložitve interpelacije ne vidi kot sredstva, s katerim bi se nekaj dokončno raziskalo. Prej je po njegovem namenjena cilju, da se določeni temi nameni politično pozornost. Posledica tega je poenotenje koalicije - tako ni bila poenotena niti na dan "tistega srečanja pri Jankoviću na Tromostovju", je prepričan. "Morda pa to Janša pravzaprav hoče - torej popolno polarizacijo in hkrati homogenizacijo na posameznem polu," je Miheljak naprej razvijal svoje razmišljanje. Posledica popolne polarizacije političnega prostora bi po njegovem mnenju omogočila, da se skozi zadnja vrata spusti v igro dvopartijski sistem, v katerem bi tisti, ki bi generiral več kriz in bi bolj očrnil nasprotnika, hkrati pa aktiviral več svojih vernikov, na koncu izšel kot zmagovalec.

Makarovič: Težava koalicije rivalstvo znotraj centrov moči
Nekoliko drugače na dogodek gleda predavatelj na novogoriški fakulteti za uporabne družbene vede Makarovič. Ta sicer prav tako kot njegov kolega Miheljak pričakuje, da bo koalicija strnila vrste in podprla ministrico, torej interpelacija ne bo pomenila tveganja notranje nestabilnosti. Na drugi strani pa opozarja, da bo razprava v parlamentu za koalicijske stranke vendarle neprijetna," ker se je tukaj verjetno nabralo kar nekaj zadev".
Makarovič meni, da znotraj koalicije obstaja več centrov moči. "In tisto, kar se jim že ves čas dogaja, znotraj koalicije, je neko določeno rivalstvo znotraj določenih centrov moči v koaliciji," meni, a se takoj vrača k svoji prvotni misli, da je levica še vedno pripravljena na strnitev vrst in tako začasno pozabiti na medsebojne zamere. Marsikdo v koaliciji se zaveda Pahorjevih pomanjkljivosti oz. vodstvenih težav, trdi. "A dokler Pahor nima resnih konkurentov za vodstvo znotraj same koalicije, bo njegov položaj premierja relativno trden."

Makarovič verjame v oblikovanje nove leve sile
Od Miheljaka pa se Makarovič oddaljuje predvsem, ko govori o prihodnosti levice. Na tej točki je namreč daleč od mišljenja o taki povezanosti trojčka, kakršni smo bili priča pred volitvami v DZ. Pravi namreč, da je mogoče, da bo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami sledilo določeno preoblikovanje oz. nastanek nove sile: "Mislim, da stvari, o katerih je govoril Niko Kavčič (starosta levice, ki je omenjal, da določeni ljudje s tega političnega pola razmišljajo o osvežitvah in morda celo zamenjavi predsednika vlade, op. a.), niso samo njegova osebna razmišljanja, ampak gre verjetno za nekatere skupine."