V politični izjavi, ki sta jo podpisala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Dimitrij Rupel in Kolinda Grabar Kitarovič, sta se vladi med drugim zavezali, da bosta spoštovali stanje na dan 25. junija 1991 in da bosta sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju, vključno z ribiškim delom, v celoti uresničevali.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v Odmevih povedal, da je srečanje potekalo v zelo prijateljskem vzdušju, skušali pa so ugotoviti čim več skupnih interesov.
Vladi sta podpisali tudi protokol o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenili pa sta še, da se bosta od zdaj redno srečevali. Naslednje srečanje naj bi bilo po napovedih premierja Janeza Janše predvidoma konec leta v Sloveniji.
Janša in Sanader za nadaljevanje širitve EU-ja
Slovenski in hrvaški premier, Janez Janša in Ivo Sanader sta po srečanju obeh vlad izrazila zadovoljstvo nad pozitivnim ozračjem v odnosih med državama.
Janša je dodal, da EU in Nato z naklonjenostjo spremljata ta način reševanja odprtih vprašanj med državama, ki sta si ga izbrali v zadnjem času. Kljub podpisani izjavi o izogibanju incidentov pa se premierja strinjata, da podpisani dokument sam ni zagotovilo, da incidentov ne bo več.
Na ustanovnem srečanju v Pulju se je sestala slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, ki naj bi pripravila poročilo o odnosih.
Rupel: Po izjavi nič več izgovorov
Kljub temu pa sta premierja zadovoljna, da sta državi o tem vprašanju dosegli politično soglasje. Opozorila sta na zavezo v izjavi, kako se bosta državi odzvali na morebitni incident.
Dimitrij Rupel je po podpisu izjave o izogibanju incidentov dejal, da se bo poslej kdor koli le težko skliceval, da ima za incidente ali nagajanja oporo v uradnih strukturah. Zunanji minister je dodal, da se bosta vladi na vsak incident zelo odločno odzvali in skušali ohraniti pozitivno ozračje.
Slovenska podpora trdna
Janša in Sanader sta se med pogovori zavzela tudi za nadaljevanje procesa širitve Evropske unije, in sicer kljub krizi po dvojni zavrnitvi evropske ustave.
Sanader je ob tem izrazil prepričanje, da bo Slovenija kot dejavna članica Unije prispevala k nadaljevanju procesa širitve in krepitve EU-ja, tako da bi Hrvaška s članstvom še naprej širila stabilizacijski val na območju JV Evrope. "Slovenija je vzor in cenjena partnerka v prizadevanjih Hrvaške za vstop v EU in zvezo Nato," je dejal.
Janša meni, da je proces nadaljnje širitve EU-ja na zahodni Balkan v interesu tako Slovenije kot Hrvaške, saj sta obe državi zainteresirani za stabilnost v regiji. Dejal je, da Slovenija podpira čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem, saj bo ta pozitivno prispeval k dvostranskim odnosom.
Janša je še dejal, da se bo potrebno v prihodnje posvetiti tudi vprašanju določitve meje. Po Janševem mnenju vsi poskusi zadnjih 14 let niso šli v napačno smer, tako da bi bili lahko deli predlaganih rešitev uporabljeni tudi pri iskanju novega dogovora.
Izrazite mnenje o slovensko-hrvaških odnosih na forumu.
Konec dvojnega obdavčevanja
Slovenska in hrvaška stran sta podpisali tudi vrsto sporazumov o sodelovanju na gospodarskem področju, med drugim tudi konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Finačni minister Andrej Bajuk je ob tem dejal, da se bo s konvencijo vzpostavila normalnost v odnosih med držvavama.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje