Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.
Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.
Ta člen je zmotil nekatere akterje. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom.
Omenjeni ukrepi, kot je možnost premestitve zdravstvenih delavcev, so predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji, je zagotovila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu.
"Odzivov je veliko in očitno je, da se lahko člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep," je poudarila ministrica. Ob tem je napovedala, da bodo pomisleke glede člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.
Glede očitkov nekaterih, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je dejala, da je zakon predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna. So pa predlog zakona vseeno poslali v javno razpravo, kjer so prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali, je poudarila.
Interventni zakon so na ministrstvu sicer po besedah ministrice Valentine Prevolnik Rupel pripravili zaradi skorajšnjega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, kar se bo zgodilo s 1. januarjem prihodnje leto. Predlog zakona tako vključuje tehnične rešitve za vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka.
Zakonski predlog ob tem vsebuje tudi številne druge ukrepe, med drugim na področju absentizma, uvaja tudi možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine, prav tako bi se morali po predlogu v neprekinjeno zdravstvo varstvo vključevati vsi zdravniki v javni mreži zdravstva, vključno s koncesionarji. Zakon tudi omejuje pravni promet s koncesijami, podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Uvaja tudi ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev, je naštela ministrica.
Je pa prvotni osnutek interventnega zakona predvideval ureditev, po kateri obvezni zdravstveni prispevek ne bi zniževal osnove za dohodnino. Predlog interventnega zakona, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, pa tega ne predvideva. Tako bo v veljavi ostala ureditev, ki jo uvaja v začetku poletja sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino.
Znesek prispevka, tj. 35 evrov, bo poleg drugih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so po sprejetju novele za STA pojasnili na ministrstvu za finance.
Na ministrstvu za zdravje so sicer osnutek predloga v usklajevanje deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.
Zdravniška zbornica: Zakon potrebuje več varovalk
Sporni 45. člen interventnega zakona bi po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović potreboval več varovalk, da bi se res uporabljal le v izrednih razmerah, in ne ob siceršnjih slabih razmerah v slovenskem zdravstvu.
Bojana Beović meni, da bi potrebovali zakonodajo, ki bi omogočala organizacijo zdravstva v izrednih razmerah, a ne v interventnem zakonu, ampak v zakonu, ki bi veljal daljši čas. "Razmere v slovenskem zdravstvu glede čakalnih dob, glede dostopnosti zlasti primarnih zdravnikov niso dobre, in nas skrbi, da bi se tak člen uporabljal v teh razmerah, za katere pa smo najmanj krivi zdravstveni delavci," je opozorila v izjavi za medije.
Dodala je, da gre za organizacijo zdravstva, ki že desetletja ni bila urejena. "Na to ves čas opozarjamo in se nam zdi popolnoma nesorazmerno, da bi zdaj morali biti mi predmet nasilnega prerazporejanja, prepovedi dopustov, stavk," je naštela predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
V zbornici menijo, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, "ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino".
V zdravniški zbornici menijo, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Beovićeva je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d. o. o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. "Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike," je prepričana.
Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji. Po besedah Beovićeve je sorazmerno, če dežurajo zaposleni v zdravstvenem domu, da dežurajo tudi drugi, ki opravljajo primarno službo na istem območju.
Med drugim zakon določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Bojana Beović je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo.
Po njenih besedah bo k izboljšanju zdravstvenega sistema težko pripomogel tudi v zakonu predvideni izredni razpis zdravniških specializacij, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. "Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela," je prepričana.
O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.
Fides: Bliža se čas, ko bo treba "položiti račune"
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so zaradi predloga interventnega zakona ogorčeni in zahtevajo nujen sestanek z ministrico zdravje. Na njem se želijo dogovoriti o realizaciji stavkovnih sporazumov in umiku spornih določb interventnega zakona. V nekaterih členih namreč vidijo napoved prisilnega dela zdravnikov, so sporočili.
"Vlada je s predlogom interventnega zakona priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične. Iz samega predloga zakona namreč jasno izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je treba tudi plače v zdravstvu reševati izredno," poudarjajo v sindikatu.
"To je predlog zakona, ki je šel mimo vseh socialnih dialogov in mimo mnenja stroke," je v izjavi za medije dejal predsednik Fidesa Damjan Polh in dodal, da jim politika narekuje bremena mimo njihovih mnenj. Ta zakon je po njegovih besedah žalitev za zdravstvo, ki je v epidemiji covida stopilo skupaj in pomagalo ublažiti njene posledice. Pristojno ministrstvo so na nekatere stvari tudi opozarjali in jim ponujali rešitve ter dialog, a do tega ni prišlo, je dejal.
V Fidesu so spomnili, da so z vlado v preteklosti podpisali dva stavkovna sporazuma z namenom obrniti negativni trend v javnem zdravstvu in preprečiti takšno katastrofo. "Zavlačevanje z njuno realizacijo in kršitev dogovorjenih časovnic sta pokazala svoje. Odhajanje strokovnih kadrov iz javnega zdravstva se nadaljuje in je zdaj dobilo dimenzije izrednih razmer," so opozorili.
"V Fidesu smo bili več kot kooperativni, dali smo jim čas, sami so si postavili roke, niti enega roka niso izpolnili," je dejal član sindikata Milenko Stanković. Bliža se čas, ko bo treba "položiti račune" in urediti delovne razmere in primerno plačilo, je dodal. Od leta 2018, ko je zaživel trenutni plačni sistem, je inflacija narasla za 40 odstotkov, vlada pa je plače v zdravstvu blažila z minimalnimi dvigi, opozarja. "V Fidesu imamo tega počasi dovolj, in mislim, da je po novem letu čas za ostre ukrepe," je dodal.
Fides v kratkem napoveduje protest
Kot so iz Fidesa sporočili že v nedeljo, so kritični do člena zakona, ki predvideva ukrepe glede izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih razmerah, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela. Med začasnimi ukrepi je predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev soglasja za delo pri drugem izvajalcu ter prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke.
Če držijo v javnosti dostopni deli zakona, iz katerih po mnenju Fidesa izhaja, da namerava država reševati zdravstvo s prisilnim delom zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu, bo sledil zdravniški upor, so opozorili v nedeljo. "Konflikt je eskaliral že s samim predlogom zakona. Fides bo pri stopnjevanju sindikalnih aktivnosti sledil ogorčenju in jezi, ki ju je predlog zakona sprožil med zdravniki," je napovedal sindikat.
"Politiko prosimo in pozivamo, da se ta zakon spremeni in skladno z mnenjem zdravniških društev in tudi sindikata pripravi tako, da bo sprejemljiv tudi za nas, za zdravstvene delavce, ki v tem procesu delamo," je dejal član Fidesa Silvan Saksida. Napovedal je, da se bo v kratkem sestal glavni odbor Fidesa, ki mu bodo predložene možnosti tega protesta, neka oblika tega namreč "v kratkem bo".
Fides ne zahteva umika celotnega zakona, le umik vseh spornih točk, za katere bi radi podali svoje mnenje in poiskali druge, boljše rešitve, je opozoril Polh. "S pametnim dialogom in iskanjem racionalnih rešitev bi lahko prišli do sklepa brez konflikta," je dejal. Čas za to je po njegovih besedah do konca leta, ob tem pa, da bi se izognili konfliktom, zahtevajo še sklenitev omenjenih sporazumov in njihovo oblikovanje v anekse h kolektivni pogodbi.
Opozorila o sistemskih ukrepih, ki ne spadajo v interventni zakon
Da je bil zakon pripravljen brez ustreznega socialnega dialoga, opozarjajo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. "Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom," je v odzivu na interventni predlog dejala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše. To se je tudi zgodilo, je dodala.
Zakon je po njenih besedah napisan podobno kot zakoni o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida, na katere so v času prejšnje vlade leteli številni očitki, saj so, tako kot ta zakon, poleg interventnih ukrepov vsebovali sistemske posege v zakone, ki v tak zakon ne spadajo. Med njimi je izpostavila 45. člen, "ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela". Ob posebnih razmerah v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona, je razvidno iz 45. člena zakona, ki je v nedeljo zakrožil po družbenih omrežjih.
Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.
Tak način dela vlade zagotovo ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem, je prepričana Irena Ilešič Čujovič. Postavila je tudi vprašanje ustavnosti tega člena predloga zakona, saj govori o prepovedi stavke, kar je v nasprotju z ustavo. Predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca brez njegovega soglasja pa je najmanj nespoštljiva do delavca. "To je bližje sužnjelastniškemu sistemu kot čemur koli drugemu," je bila kritična. Ob svojem stališču glede spornega člena bodo obvestili poslance DZ-ja, je napovedala.
Na vprašanje, ali za katerega od predlaganih ukrepov meni, da je dober, je poudarila predvideno vnovično podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev z 20 na 30 dni. Ustrezno je tudi predvideno vključevanje koncesionarjev v neprekinjeno zdravstveno varstvo, je dodala. A vseeno meni, da nobena rešitev, ki ni predhodno predelana s predstavniki zaposlenih, ne more biti dobra, ker je zaposleni ne bodo vzeli za svojo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje